Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) je sodobna in tehnološko usmerjena družba, ki z optimalno in racionalno izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi ostaja vodilna družba pri izgradnji novih objektov na področju obnovljivih virov v državi, oziroma si ta položaj še dodatno utrjuje. S svojim poslanstvom, proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, bo družba tudi v bodoče državi Sloveniji zagotavljala prepotrebno, okolju prijazno energijo, lokalnemu okolju pa kljub velikim posegom v prostor dodatno kakovost življenja in predvsem zaščito in varnost pred visokimi vodami.
Med ključnimi letošnjimi investicijskimi projekti Andrej Štricelj, vodja službe kontrolinga v HESS, navaja začetek izgradnje jezovne zgradbe na HE Brežice in intenzivno nadaljevanje umeščanja v prostor za HE Mokrice. HE Krško bo s poskusnim obratovanjem začela 1. aprila 2013.
V HESS bodo v letu 2013 nadaljevali z izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi v skladu z določili Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1) in koncesijske pogodbe. Za prvi dve zgrajeni HE na spodnji Savi, HE Boštanj in HE Arto – Blanca predvidevajo polno obratovanje. Na podlagi uspešno zaključenih del je dne 11. marca 2013 Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor izdalo odločbo, ki investitorju – HESS odreja poskusno obratovanje jezovne zgradbe HE Krško za dobo enega leta od začetka poskusnega obratovanja. HE Krško bo s poskusnim obratovanjem začela 1. aprila 2013. Na projektu izgradnje HE Brežice v letu 2013 načrtujejo začetek izgradnje jezovne zgradbe, za HE Mokrice pa intenzivno nadaljevanje umeščanja v prostor.
Za vse naložbe izgradnje HE na spodnji Savi bodo v letu 2013 namenili 14.932.047 evrov, od tega za novogradnje 13.162.147 evrov in dodatna investicijska vlaganja v višini 1.769.900 evrov. Sredstva bodo zagotovili iz lastnih virov družbe ter sredstev družbenikov (naknadni vložki) v okviru svojih deležev.
Pomemben podpis sporazuma z NEK v letu 2012
Kot je povedal Štricelj, se je v minulem letu na investicijskem delu nadaljevala izgradnja HE Krško, ki je bila v letu 2012 praktično zaključena. Sinhronizirani so bili vsi trije agregati, dva med njimi sta bila v pogodbenem poskusnem obratovanju, tretji pa je začel s pogodbenim poskusnim obratovanjem decembra. Garancijske meritve žal niso mogle biti izvedene, ker koncedent ni pravočasno zaključil akumulacijskega bazena in s tem omogočil dvig vode do zgornje kote, ravno tako tudi poglabljanje spodnje vode ni bilo zaključeno s strani koncedenta tako, kot je bilo sprva predvideno.
Pri postopkih umeščanja v prostor za HE Brežice in HE Mokrice in predvidenih tehničnih rešitvah, so le te naletele na pripombe soglasodajalcev zlasti s področja narave in kmetijstva, tako da je bilo potrebno dolgotrajno dopolnjevanje okoljskega poročila ter množica usklajevanj. Kljub temu je bil državni prostorski načrt (DPN) za HE Brežice sprejet junija 2012. Istočasno so v HESS pripravljali tudi Investicijski program za HE Brežice, ki je bil po recenziji potrjen tudi na nadzornem svetu družbe. Eden od ključnih dokumentov v letu 2012 je bil podpis sporazuma o izvajanju modifikacij z Nuklearno elektrarno Krško (NEK), ki so potrebne zaradi dviga vode akumulacijskega bazena HE Brežice, s čimer so omogočili začetek aktivnosti na modifikacijah.
V družbi po besedah Širclja v vseh pogledih poskušajo izpolnjevati cilje, plane in obveznosti, ki izhajajo iz določil Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in koncesijske pogodbe. V veliki meri so v teh dejanjih uspešni, vendar je težko načrtovati zastoje, ki nastajajo na strani koncendenta in kot posledica stečaja pogodbenega izvajalca: »Na podlagi izkušenj se vsi v družbi dobro zavedamo pomembnosti vpliva različnih tveganj, s katerimi se srečujemo na vseh področjih poslovanja, še zlasti ob izvajanju tako velikega in strokovno zahtevnega projekta, izgradnje HE na spodnji Savi. V ta namen veliko pozornost posvečamo predvsem pravilni in pravočasni identifikaciji ter obvladovanju tveganj, ki zagotavljajo varno in uspešno delovanje družbe,« je povedal Štricelj.
Stečaji gradbenih podjetij pustili pečat tudi na izgradnji HE
V preteklih letih se je pokazalo, da tudi investicije izgradnje hidroelektrarn niso biti imune na vse, kar se v zadnjih letih dogaja na področju gradbeništva, natančneje gradbenih podjetij. Stečaji pomembnih slovenskih gradbenih podjetij (pred tem tudi vključenih v izgradnjo HE na spodnji Savi) so pustili pečat tudi na izgradnji HE, saj stečaj npr. izvajalca gradbenih del lahko povzroči večleten zastoj izgradnje. Tako je bila ključna težava v letu 2012 stečaj vodilnega konzorcialnega partnerja na gradbenih delih Primorja, ki se je zgodil lanskega junija. Septembra je potekla bančna garancija za dobro izvedbo del, tako je bil šele decembra dosežen sporazum, da se pogodba zaključi skladno s pogodbenimi določili. Kot je zatrdil Štricelj, glede na trenutno razpoložljive resurse v gradbeništvu, bo tudi v prihodnje prihajalo do pomanjkanja ustreznih izvajalcev, še dodatno pa bodo predvsem na zamik terminskega plana vplivali razpisi na podlagi javnih naročil.
Manj pa je težav z zagotovitvijo potrebnih strokovnih kadrov za izvedbo investicijskih projektov. Po besedah Širclja, HESS terminsko in finančno vodi izgradnjo novih hidroelektrarn na spodnji Savi v smislu optimalnih in racionalnih tehničnih rešitev za kar ima tudi usposobljen lasten strokoven kader. Na podlagi pogodbe za izvajanje inženiring storitev pri izvedbi projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi le tega izvaja družba HSE Invest iz Maribora, ki zagotavlja tudi ustrezen strokovni kader.
Vladimir Habjan