Znani so prvi rezultati letošnje Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2017.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije od leta 2009 sooblikuje smernice energetske prihodnosti Slovenije s tem, da omogoča celovit vpogled v dejansko stanje, trende, odnos in ravnanje z energijo ter stopnjo ozaveščenosti in pripravljenost na investiranje v ukrepe zmanjšanja porabe energije.
Pobudnik že šeste raziskave, ki se je zaključila v začetku meseca, je Informa Echo, ki je ob tej priložnosti oblikovala posebno spletno stran www.reus.si, na kateri bodo periodično objavljali ključne rezultate letošnje raziskave kot infografike, ki bodo na domiseln način pritegnile več ljudi in jih spodbudile k učinkovitejšemu ravnanju in varčevanju z energijo.
Poleg Informe Echo so raziskavo izvedli še partnerji Center za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Sefan, Gradbeni inštitut ZRMK, Statistični urad Republike Slovenije in Mediana. Raziskavo REUS delno sofinancira družba Borzen, slovenski operater trga z elektriko in Trajnostna energija.
Letos je 1050 gospodinjstev odgovarjalo na 214 vprašanj, ki so se osredotočila na štiri sklope: ravnanje z energijo, stanje stavb, gretje in hlajenje, električne naprave in mobilnost.
Raziskava REUS 2017 je dobre tri četrtine (77 odstotkov) slovenskih gospodinjstev uvrstila med ozaveščene glede učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Energetsko neozaveščenih gospodinjstev pa je slaba četrtina (23 odstotkov). V kolikšni meri smo Slovenci energijsko učinkoviti so ugotovili tako, da so primerjali deklariran odnos gospodinjstev do okolja in njihovo dejansko ravnanje. Glede na rezultate so jih razvrstili v tri skupine: aktivna skeptična in pasivna gospodinjstva. Avtorji raziskave so med energijsko ozaveščene uvrstili skupino aktivnih 38 odstotkov) in skeptičnih gospodinjstev (39 odstotkov), saj so tudi skeptiki dokaj učinkoviti pri rabi energije, pasivna gospodinjstva (23 odstotkov) pa so uvrstili med energijsko neozaveščene.
Aktivna gospodinjstva menijo, da lahko s preprostimi ukrepi zmanjšajo rabo energije ter, da je vsakodnevno varčevanje z energijo zelo pomembno. Zato med drugim: zmanjšajo gretje, ko je v stanovanju pretoplo namesto nepotrebnega zračenja, zapirajo ventile na radiatorjih med prezračevanjem, izklapljajo električne aparate, ko jih ne uporabljajo, pokrivajo posodo med kuhanjem ter izklapljajo kuhalne plošče še pred zaključkom kuhanja.
Rezultati kažejo, da so glede na preteklo merjenje v letu 2015 slovenska gospodinjstva učinkovitejša pri rabi energije: odstotek skeptičnih gospodinjstev se je povečal iz 35 na 39 odstotkov, odstotek pasivnih gospodinjstev pa se je zmanjšal iz 26 na 23 odstotkov vendar spremembe niso statistično značilne. Odstotek aktivnih je ostal približno isti.
Ne glede na dvom, energijska učinkovitost počasi a vztrajno prodira v naše domove, saj se je delež energijsko ozaveščenih gospodinjstev skupaj povečal iz 74 odstotkov v letu 2015 na 77 odstotkov v 2017.
Raziskava je pokazala, da je največ aktivnih gospodinjstev v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Zanje pa so značilni mesečni dohodki nad 2.761 evrov. Skeptikov je največ v Podravski in Jugovzhodni regiji. Mesečni dohodki gospodinjstev v tej skupini pa znašajo med 691 in 1.380 evrov. Največ pasivnih gospodinjstev je v Ljubljani. Nadpovprečno so v tej skupini zastopana gospodinjstva z eno samo osebo oziroma z dvema otrokoma mlajšima od osemnajst let in dohodkom med 2.071 in 2.760 evri.