Energetika

Globalna vlaganja v energetiki pospešeno v smer čiste energije

Vlaganja v razvoj in raziskave na področju energetike, so v letu 2022 dosegla rekordne ravni, rekordne ravni so zabeležili tudi na področju tveganega kapitala, usmerjenega v tehnologije čiste energije, ugotavlja raziskava World Energy Investment 2023.

Globalna vlaganja v energetiki pospešeno v smer čiste energije

Mednarodna agencije za energijo (IEA) je objavila raziskavo World Energy Investment 2023, v kateri se osredotočajo na napredek na področju prehoda na čisto energijo. Merilo političnih zavez na tem področju so finančne obveznosti in poraba. Poročilo tako tudi preučuje, kako vlagatelji ocenjujejo tveganja in priložnosti na vseh področjih oskrbe z gorivom in elektriko, kritičnih mineralov, učinkovitosti, raziskav in razvoja ter financiranja energije. 

Na področju energetike se je v preteklem letu globalna javna poraba, namenjena raziskavam in razvoju, povečala za 10 odstotkov, na 40 milijard evrov, ocenjujejo na agenciji. Kar 80 odstotkov teh vlaganj je bilo namenjenih čisti energiji. Podobno rast beležijo tudi pri podjetjih na področju energetike, novo najvišjo vrednost, 6,14 milijarde evrov, so dosegle tudi naložbe tveganega kapitala, namenjene zagonskim podjetjem s področja čiste energije. Ti podatki kažejo, da so vlaganja v čisto energijo zrasla – kljub negotovim gospodarskim razmeram in višjim stroškom kapitala.

V poročilu še dodajajo, da so povečana vlaganja v energetske inovacije posledica razmer na trgu in tudi političnega konteksta. Razmere na energetskih trgih so se v zadnjem letu namreč močno spremenile, še posebej v Evropi se močno poznajo posledice ukrajinsko-ruskega konflikta, hkrati pa podnebne zaveze državam nalagajo spremembo smeri proti čisti energiji in zmanjševanju emisij. Nevarnost, ki jo zaznavajo na tem področju, je zmanjševanje mednarodnega sodelovanja in zapiranje za lastne meje, s čimer se omejuje prenos znanja in informacij ter pretok strokovne delovne sile.

Na Mednarodni agenciji za energijo ugotavljajo, da bi za dosego ničelnih emisij do leta 2050 morali več kot polovico naložb v čisto energijo nameniti nastajajočim trgom in gospodarstvom v razvoju – ravno ti trgi pa so najbolj občutljivi zaradi višje inflacije in naraščajočih tveganj. Če bi želeli doseči zastavljene cilje razogljičenja, bi torej morali delovati usklajeno, globalno in enakomerno. Voditelji držav G7 so zato izdali akcijski načrt za gospodarstvo čiste energije, s čimer so se zavezali k podpori raziskavam, razvoju in uvajanju čistih tehnologij tudi v teh državah.

Katarina Prelesnik
O avtorju