Mednarodna agencija za energijo IEA je pred kratkim objavila poročilo o dogajanju na trgu z električno energijo v minulem letu, iz katerega izhaja, da smo v letu 2021 zabeležili najvišjo letno rast povpraševanja po letu 2010 in tudi količinski letni rekord. Tako se je lani povpraševanje po električni energiji na globalni ravni povečalo za 6 odstotkov in preseglo 1500 TWh na letni ravni, kar so ene najvišjih številk v dosedanji zgodovini. K temu je v največji meri prispevala Kitajska, kjer se je povpraševanje povečalo za kar 10 odstotkov, hkrati pa je sama prispevala polovico rasti na svetovni ravni. K takšni veliki globalni rasti so poleg oživitve gospodarstva v azijskih in tudi drugih državah, prispevali še nekateri ekstremni vremenski pojavi, še zlasti hladnejša zima v primerjavi z letom prej.
Naraščajoče potrebe smo pokrili predvsem s povečano proizvodnjo v elektrarnah na premog, ki so pokrile dobro polovico dodatnih potreb po električni energiji in so zaradi naraščajočih cen plina znova postale konkurenčen vir za pridobivanje električne energije, rast pa so zabeležili tudi pori drugih energentih, in sicer se je poraba plina povečala za 2 odstotka, proizvodnja iz jedrskih elektrarn pa je bila večja za 3,5 odstotka. Občutno rast je bilo zaznati tudi pri proizvodnji iz obnovljivih virov, za 6 odstotkov, pri čemer pa ta kljub temu ni mogla slediti krepko povečanim zahtevam. Zaradi večje proizvodnje iz fosilnih virov, so se lani za kar 7 odstotkov povečale tudi emisije CO2 iz elektroenergetskega sektorja, kar niso nič kaj dobri obeti glede načrtov za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050. Večje povpraševanje po fosilnih gorivih in omejitev pri dobavah zemeljskega plina v Evropi, ki ima v energetski mešanici 20-odstotni delež, so v nebo pognale tudi cene električne energije, ki so bile v zadnjem lanskem četrtletju višje kar za štirikrat v primerjavi s povprečnimi cenami v obdobju 2015 do 2020.
Kaj kažejo napovedi za naprej?
Kot pravijo v IEA, je zaradi negotovosti povezanih s pandemijo sicer težko dajati natančnejše napovedi, naj pa bi se v naslednjih treh letih močno povečala vloga obnovljivih virov energije, ki naj bi z načrtovano povprečno osemodstotno letno rastjo, pokrili 90 odstotkov dodatnega povpraševanja po električni energiji. To naj bi se sicer v povprečju povečevalo za 2,7 odstotka na leto. Delno naj bi se okrepila tudi vloga jedrskih elektrarn, ki naj bi v naslednjem triletnem obdobju pokrile štiri odstotke naraščajočih potreb in na globalni ravni na leto proizvodnjo povečevale za odstotek na leto. Podobne ocene o letni rasti veljajo tudi za plinske elektrarne, medtem ko naj bi se proizvodnja iz premogovnih elektrarn v navedenem obdobju postopoma vendarle zmanjševala.
Na drugi strani, pa naj bi emisije iz energetskega sektorja, kljub vsem prizadevanjem, v naslednjih treh letih ostale na enaki ravni, čeprav bi jih po mnenju strokovnjakov, če želimo doseči cilje o podnebni nevtralnosti do leta 2050, že do konca tega desetletja zmanjšati vsaj za 55 odstotkov.