To je bila najvišja rast v zadnjem desetletju, k njej pa so poleg rasti prometa in industrijske proizvodnje, prispevale tudi naraščajoče potrebe po ogrevanju in hlajenju prostorov.
Med posameznimi energenti je bil lani zvezda leta zemeljski plin, ki je prispeval kar 45 odstotkov k omenjeni globalni rasti porabe energije, pri čemer se je njegova uporaba v primerjavi z letom prej povečala kar za 4,6 odstotka. Najvišjo letno rast porabe zemeljskega plina po letu 2010 gre pripisati predvsem večji rabi v Združenih državah Amerike (poraba plina je lani poskočila za 10 odstotkov v primerjavi z letom prej) in na Kitajskem (18-odstotna rast), kjer zaradi prevelikega onesnaževanja postopoma opuščajo premog in ga vse bolj nadomeščajo z zemeljskim plinom.
Drugače pa se je lani povečalo povpraševanje po vseh energentih, pri čemer še vedno prednjačijo fosilna goriva z 70-odstotnim deležem. Med novimi obnovljivimi viri ostajata na vrhu lestvice vetrna in sončna energija. Slednja je sicer lani zabeležila kar 31-odstotno rast, kljub temu pa rast obnovljivcev še ne sledi uspešno vse bolj naraščajočim potrebam po električni energiji, zaradi česar se na globalni ravni nadaljuje tudi povečevanje uporabe fosilnih goriv.
Tako so se posledično lani z rastjo povpraševanja po energiji povečale tudi emisije CO2, in sicer za kar 1,7 odstotka oziroma na 33 Gt. Tretjino vseh emisij gre pripisati proizvodnji električne energije v premogovnih elektrarnah, predvsem v azijskih državah, ki tudi drugače prednjačijo po številu termoelektrarn. In kaj pravijo številke glede porabe posameznih energentov? Povpraševanje po nafti se je lani na globalni ravni povečalo za 1,3-odstotne točke, poraba premoga je poskočila za 0,7 odstotka in izraba jedrske energije za 3,3 odstotka.
To so samo nekatere izmed ključnih ugotovitev zadnje študije Mednarodne agencije za energijo o globalni rabi energije in emisijah CO2 povezanih z energetskim sektorjem. V njej med drugim še navajajo, da električna energija nadaljuje s krepitvijo svoje vloge energenta prihodnosti, pri čemer je bila lani poraba električne energije na svetu v primerjavi z letom prej večja za 4 odstotke in je znašala več kot 23 000 TWh. Glede na omenjeno rast se vse bolj povečuje tudi delež električne energije v končni porabi energije in se počasi približuje že 20 odstotkom. Kot pravijo, gre petino rasti porabe električne energije pripisati tudi vse bolj izrazitim podnebnim spremembam oziroma naraščajočim potrebam po ogrevanju prostorov pozimi in hlajenju v vse bolj vročih poletnih mesecih. Celotna študija je dostopna na tej povezavi.