Poslanka Nataša Avšič Bogovič je izpostavila segrevanje Evrope, ter se vprašala, ali je jedrska energija poleg sonca, vetra in geotermalne energije sestavni del trajnostne in stabilne energetske mešanice, ki bo odpravila našo odvisnost od fosilnih goriv in posledično zajezila intenzivnost podnebnih sprememb.
Opozorila je, da Slovenija pri izkoriščanju energije iz vetra in sonca močno zaostaja za evropskim povprečjem, zato je vlada pripravila zakonske rešitve za spodbujanje izkoriščanja energetskega potenciala sonca in vetra ter izkoriščanje geotermalne energije. Dodala pa je, da načrtov za izkoriščanje jedrskega potenciala, ki je zajet tudi v NEPN in podnebni strategiji do leta 2050, vlada ni opustila.
Zato je prosila premiera, da poslancem predstavi najbolj optimistični scenarij izgradnje JEK2, po katerem bi bila zgrajena do leta 2037, kljub temu, je dodala, da bi po trenutnem zakonodajnem okviru JEK 2 lahko zgradili kvečjemu do leta 2047.
Predsednik vlade, dr. Robert Golob, je v odgovoru poudaril, da je Slovenija jedrska država in da je energetska mešanica, ki jo ima Slovenija, učinkovita, zato bo tudi v prihodnje stavila na mešanico jedrske in hidro energije ter OVE. Na področju jedrske energije pa je izpostavil pomembnost dolgoročnega načrtovanja. Izpostavil je, da so letnico 2047 izpostavili v družbi GEN energija, kjer trenutno vodijo projekt JEK 2.
»Odgovor, ali je to nekaj, kar si lahko privoščimo, je zelo jasen: ne,« je bil neposreden Golob, in nadaljeval, da če želimo drugi blok, moramo to storiti hitreje, da bi to dosegli, pa moramo spremeniti tudi zakonodajni okvir. Po napovedi GEN energije bi najhitreje drugi blok lahko zgradili do leta 2037. Premier verjame, da bo ob sprejemanju tega zakonodajnega okvira tudi razprava v parlamentu šla v smeri podpore projektu, vendar dodaja, da je do tja še daleč, saj bodo že za pripravo zakonodaje o umeščanju projekta v prostor potrebovali od 9 do12 mesecev.
Pričakuje, da bo umeščanje v prostor dolgotrajen postopek, hkrati pa je interes investitorjev iz vseh sosednjih držav zelo velik. GEN energija je zato tudi razširila projekt ter nabor ponudnikov. Prve ocene stroškov so približno 7.000 evrov za kilovat, ocenjena je tudi približna časovnica izgradnje.
Ponovil je zavezo, ki jo je izpostavil že pred nekaj dnevu na posvetu v Krškem ob obisku nuklearke, da bodo z avgustom vzpostavili posebno skupino v kabinetu predsednika vlade, ki bo imela en sam cilj, in to je priprava in vodenje projekta JEK 2. Ta skupina bo pripravila vse potrebno za zakonodajni okvir, da bomo imeli učinkovito umeščanje v prostor, učinkovito organizacijo projekta in finančno konstrukcijo, vključno z investitorstvom. Šele ko bodo vse te tri naloge opravili, bodo lahko sprejeli dokončno odločitev o projektu. Opozarja pa, da bo dokončna odločitev na vrsti šele leta 2027, danes pa sprejemajo načelno odločitev, da s postopki nadaljujejo. V procesu odločanja načrtujejo tudi referendum, na katerem bodo iskali čim širši konsenz za podporo projektu.