Gorenjske elektrarne bodo še bolj znižale stroške

Omenjeni model prinaša prihranke energije in dodano vrednost uporabnikom v obliki zniževanja stroškov.  

Sicer pa, kot je med drugim povedal direktor Aleš Ažman, se bodo letos v podjetju Gorenjske elektrarne, ki posluje v okviru družbe Elektro Gorenjska, ukvarjali tudi z izvajanjem storitev na področju vzdrževanja in monitoringa elektrarn za lastnike sončnih elektrarn in hidroelektrarn.  

S katerimi projekti se boste letos ukvarjali v Gorenjskih elektrarnah, kakšen je njihov pomen, kako jih boste uresničevali?  

»Najprej bi omenil, da smo dejavni na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (hidro energija, sončna energija, SPTE). Lani so bile razmere ugodne še zlasti na področju gradnje fotonapetostnih elektrarn. Zaradi spremembe podporne sheme so ti objekti letos bistveno manj donosni, zato je potrebno zaradi spremembe poslovnega okolja poiskati druge poslovne priložnosti. Zato se letos nameravamo osredotočiti predvsem na projekte učinkovite rabe energije. S temi projekti smo začeli že lani, in sicer v sodelovanju s podjetjem Merkur pri namestitvi varčnejše razsvetljave v njihovih trgovskih centrih. Gre za princip tako imenovanega energetskega pogodbeništva, kjer zagotavljamo energetski prihranek. Pogodbeno financiranje je poslovni model, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s strani tretjega partnerja, poplačani pa iz na ta način doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Na tem področju je moč dosegati zelo dobre donose, saj se naložbe v projekte učinkovite rabe energije povrnejo že prej kot v dveh letih.«  

Kako zastoj na področju gradnje sončnih elektrarn na slovenskem trgu vpliva na vaše letošnje poslovne načrte?  

»Ker zaradi tega zastoja ni nekih velikih projektov, se v Gorenjskih elektrarnah oziramo tudi po priložnostih v tujini, in sicer na Hrvaškem, kjer je podpora za proizvedeno električno energijo višja. Pa tudi osončenost je v predelih, kjer iščemo nove priložnosti, vsaj za 10 odstotkov boljša kot na Gorenjskem. Zanimamo se tudi za sodelovanje na razpisu, ki ga je pred kratkim pripravila srbska vlada za podelitev koncesij za gradnjo 317 malih hidroelektrarn z rokom prijave do 5. aprila. Srbija se nam zdi s tega vidika zelo primerna, saj so poenostavili postopke za gradnjo hidroelektrarn, dvignili so tudi podporo za odkupljeno električno energijo iz teh elektrarn. Pogoji za izgradnjo malih hidroelektrarn in za njihov večji donos so v Srbiji vsekakor boljši kot v Sloveniji. Ob tem bi poudaril, da moramo  razmere na trgu redno ocenjevati in ugotavljati, kako se spreminjajo. Ker je  poslovno okolje izredno dinamično in se pojavljajo težave v bančnem sektorju, je potrebno, da res izkoristimo vse poslovne priložnosti. In če želimo dosegati vzdržno rast tudi v prihodnjih letih, je nujno, da se ozremo po poslovnih priložnostih tudi izven meja Slovenije.«      

Kako daleč ste z uresničevanjem projekta nadzornega sistema SCADA nad  hidroenergetskimi objekti na območju družbe Elektro Gorenjska? Kakšen je pomen tega projekta?  

»Projekt nadzornega sistema SCADA prehaja v zadnjo fazo uresničevanja in ga bomo letos zaključili. Ta projekt bo omogočil učinkovitejše pridobivanje podatkov in hitrejše ukrepanje ob morebitnih napakah. Pri manjših objektih pa bomo letos začeli testno uporabljati tudi posluževanje daljinskega nadzora za upravljanje HE Savica. Ta projekt je tehnično dokaj zahteven in terja veliko inženirskega znanja. Doslej smo ga že nekaj let izvajali v okviru Gorenjskih elektrarn in bo neko uporabno obliko dobil letos. S tem bomo sprostili del kadrovskega potenciala in ga lahko usmerili na druge projekte, ki jih je, kot sem že omenil, kar nekaj. Tako bo ob minimalnem povečanju kadrov možno povečevati tako obseg poslovanja kot tudi prihodke in dobiček.«  

Kateri pa so ostali vaši letošnji projekti?   

»Že omenjeni projekti, na katere se bomo letos osredotočili, so za Gorenjske elektrarne ključnega pomena. Poleg tega se bomo ukvarjali tudi z izvajanjem storitev na področju vzdrževanja in monitoringa elektrarn za lastnike sončnih elektrarn in hidroelektrarn, ki jim bo potekel garancijski rok. Tudi na tem področju v Gorenjskih elektrarnah vidimo dobro poslovno priložnost, ki jo lahko dobro izkoristimo.«  

Koliko sredstev boste letos namenili za omenjene projekte?  

»Letos imamo na voljo razmeroma veliko lastnih sredstev, in sicer nekje od 1 do 1,5 milijona evrov. Če se bodo pojavljale tudi kakšne večje poslovne priložnosti, bomo skušali pridobiti tudi bančne kredite. Je pa seveda tudi velik problem v bančnem sektorju, kjer je težko pridobiti kredite, pa tudi obrestne mere so za dolgoročne kredite za investicije, ki jih mi izvajamo, sorazmerno visoke. Pogoji za pridobitev kredita so zelo težki, tudi cena je v tem trenutku zelo visoka, vendar, kot že rečeno, računamo na lastna sredstva. Priložnosti za nove projekte je kar nekaj in mislim, da bomo naš denar dobro naložili s sorazmerno dobrim donosom.«   

Miro Jakomin  

Več o tem v naslednji številki tiskane revije Naš stik.