Skupina Elektro Gorenjska je aktivna tudi na področju električne mobilnosti, še zlasti pri postavljanju polnilne infrastrukture.
Kot so pojasnili v družbi Gorenjske elektrarne, aktivno sodelujejo pri vzpostavitvi in širjenju električnih polnilnic: od načrtovanja, inženiringa, dobave, postavitve do upravljanja. V lasti Gorenjskih elektrarn je 10 električnih polnilnic, v lasti gorenjskih občin pa 7 električnih polnilnic. Za upravljanje vseh 17 električnih polnlnic skrbi družba Gorenjske elektrarne.
Po besedah doc. dr. Draga Paplerja je podjetje Gorenjske elektrarne sodelovalo pri dobavi in postavitvi električnih polnilnic z občino Tržič na lokaciji pred občino Tržič, z občino Preddvor na lokaciji pred občino, z občino Radovljica na lokacijah pred knjižnico Radovljica in vrtcem Lesce in z občino Naklo na lokacijah pred hotelom Marinšek, pri ribniku Žeje in pred občino, ki je še v izvajanju.
Gorenjske občine so kandidirale na javnem razpisu Eko sklada, ki je zagotovil sredstva za postavitev e-polnilne postaje, pri urejanju parkirišč pa so same dodale sredstva. Podjetje Gorenjske elektrarne je z občinami Tržič, Preddvor in Radovljica že sklenilo pogodbe o upravljanju električnih polnilnic, z drugimi še potekajo pogovori.
»Električna mobilnost je odgovor na cilje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti do okolja in dolgoročno tudi ena od strateških usmeritev podjetja Gorenjske elektrarne, ki dejavno sodeluje z deležniki v gorenjski regiji,« pojasnjuje doc. dr. Papler.
Električna mobilnost kot del trajnostne mobilnosti
Med številnimi referati s področja električne mobilnosti so zanimive in še vedno aktualne tudi ugotovitve raziskave z naslovom Električna mobilnost kot del trajnostne mobilnosti v Sloveniji, ki sta jo na mednarodni konferenci VIVUS leta 2016 predstavila doc. dr. Drago Papler in Jernej Pezdirnik. V tem prispevku je bila izdelana SWOT analiza ter prikazano stanje električne mobilnosti v Sloveniji glede na dostopna vozila in električne polnilnice.
Avtorja sta s kvalitativno raziskavo med strokovnjaki, uporabniki in širšo javnostjo ugotovila podobnosti in razlike mnenj. S pomočjo transkript intervjujev je bila izdelana tudi posebna tabela kriterijev, analiza in interpretacija podatkov. Kot pravi doc. dr. Papler, so se skozi odgovore izoblikovale štiri ključne kategorije: stroškovni vidik, tehnični vidik in sporočilnost, promocijski vidik ter okoljski vidik, ki so lahko dobra usmeritev za pripravo politike trajnostne mobilnosti v Sloveniji.
Naklonjeni e-mobilnosti, moti pa jih visoka cena
»Električna mobilnost je za trajnostni razvoj ključnega pomena, saj države EU kar tretjino energije porabijo za potrebe prometa. Anketa je pokazala, da so vprašani naklonjeni e–mobilnosti in kar nekaj bi se jih odločilo za nakup električnega vozila, a jih moti trenutno še visoka cena in omejen doseg vozil. Zaznano je bilo tudi slabo oglaševanje električnih avtomobilov. V Sloveniji je bilo v času raziskave, to je konec leta 2015 registriranih »le« 599 električnih avtomobilov, kar je precej manj, kot bi si želeli. Kot pomemben pa se je pokazal tudi pozitiven okoljski vidik električnih avtomobilov,« je poudaril doc. dr. Papler.
V prihodnje čedalje večji delež okolju prijaznih vozil
Avtorja izpostavljata, da je za nadaljnji razvoj električnega avtomobila zelo pomembno, da najdemo načine, kako električno energijo pridobivati na najčistejši način, hkrati pa zagotoviti njeno optimalno izrabo. Z znanjem in izkušnjami dobiva električni avto nove podjetniške priložnosti, saj se bodo ob njegovi večji uporabi razvili servisna dejavnost, socialni trajnostni projekti z rezervacijskim portalom za občasne najeme, hranilniki z večjimi izkoristki in podobno, sta prepričana omenjena avtorja in optimistično napovedujeta vedno večji delež okolju prijaznih vozil.