Energetika

Goriva za jedrske elektrarne še za tisoče let

V St. Petersburgu je potekala dvodnevna ministrska konferenca Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o prihodnosti jedrske energije v 21. stoletju.
Goriva za jedrske elektrarne še za tisoče let

Konferenca, ki se jo je udeležil tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, je bila odlična priložnost za poglobljeno razpravo odločevalcev in strokovnjakov o vlogi jedrske energije v trajnostnem razvoju, pri blaženju podnebnih sprememb in v soočanju z vse večjimi potrebami po energiji. Udeleženci konference so govorili tudi o vlogi in obetih jedrske energije v prihodnosti, o potrebi po jedrski varnosti ter o tehničnih vidikih razvoja jedrske energije.

V uvodnem nagovoru je direktor IAEA Yukiya Amano poudaril, da je dostop do zanesljivih virov energije bistven tako za države v razvoju, kot za razvite države. Ker število prebivalstva narašča, vztrajno rastejo tudi potrebe po energiji in, če želimo zadostiti vsem potrebam, moramo izkoristiti vse razpoložljive vire energije. Med njimi je tudi jedrska energija, ki ima kar nekaj prednosti pred fosilnimi gorivi, iz katerih danes proizvajamo večino potrebne električne energije. Stroški jedrske energije so predvidljivi, zalog urana še zelo dolgo ne bomo izčrpali, medtem, ko bodo zaloge fosilnih goril pošle v naslednjih nekaj stoletjih. Tako kot proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, je tudi jedrska energija skoraj brez izpustov toplogrednih plinov. Za razliko od obnovljivih virov pa jedrske elektrarne omogočajo zanesljivo in stalno oskrbo z električno energijo, kar je še kako pomembno za oskrbo sodobne družbe in njenega gospodarstva.

Razprava na panelih je potekala še o energiji in okolju, jedrski varnosti in zanesljivosti skozi mednarodno sodelovanje, infrastrukturi, tehnologiji in institucionalnem razvoju – pot naprej ter o sprožilcih razvoja trajnostne in inovativne tehnologije.

Predstavniki posameznih držav so ob koncu srečanja predstavili še načrte držav in trenutno stanje jedrske energije. Samo Omerzel je tako v predstavitvi načrtov za jedrsko energijo v Sloveniji ter trenutnega stanja jedrske energije v državi poudaril predvsem, da kljub temu, da v Sloveniji deluje le en jedrski reaktor, ta vseeno proizvede tretjino električne energije. Glede varnosti pa je izpostavil dejstvo, da so stresni testi, ki so jih po jedrski nesreči v Fukušimi morale opraviti vse jedrske elektrarne v EU, pokazali, da je NEK najbolj varna jedrska elektrarna v Evropi. (pb)

Polona Bahun
O avtorju