Kot izpostavljajo v Gospodarski zbornici Slovenije, je EU v prizadevanjih za doseganje ogljične nevtralnosti že pred časom različnim panogam omejila skupno kvoto emisij toplogrednih plinov, ki jo v določenem časovnem obdobju lahko na območju EU izpustijo v okolje in vzpostavila shemo trgovanja z emisijskimi kuponi. Ob razvoju sistema trgovanja je Evropska komisija kmalu prepoznala, da s tem ogroža konkurenčnost delovanja nekaterih, zlasti energetsko intenzivnih, panog na območju EU, kar bi lahko spodbudilo njihovo premestitev iz Evrope v druge države z manj ambicioznimi okoljskimi cilji ter nadomeščanje evropskih izdelkov z uvoženimi, ki so ogljično bolj intenzivni.
Evropska komisija je zato že leta 2012 oblikovala prvo shemo s pravili dodeljevanja pomoči podjetjem, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2. Pomoč se osredotoča na stroške posrednih emisij toplogrednih plinov, pri čemer. morajo podjetja, ki dobivajo pomoč, izkazovati visoko energijsko učinkovitost na enoto proizvodnje.
Za razliko od Slovenije so vse druge države članice s tovrstno industrijo svoje sheme pomoči podjetjem priglasile že v preteklem trgovalnem obdobju, ki se je zaključilo leta 2020. Po letu 2021 se uveljavlja novo trgovalno obdobje z novo shemo državne pomoči, pri čemer je Evropska komisija že začela potrjevati priglašene sheme pomoči upravičenim podjetjem iz nekaterih držav članic, med drugim Nemčiji, Finski in Nizozemski. Hitra primerjava pogojev dodeljevanja te pomoči v vseh treh državah kaže, da podjetja lahko pridobijo pomoč z dokazovanjem virov elektrike iz brezogljičnih virov preko pogodb za nakup energije ali z nakupom posebnih certifikatov o nakupu zelene električne energije, z vlaganjem v lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in z vlaganjem v nove nizkoogljične tehnologije, ki v zadevnih sektorjih podpirajo njihov zeleni prehod in večanje energijske učinkovitosti na enoto proizvodnje.
Na GZS si zato želijo, da bi tudi Slovenija čim prej priglasila sheme pomoči upravičenim podjetjem ter, da bi pogoji za prejem pomoči sledili evropskim smernicam in praksi v drugih državah, saj bo le tako mogoče ohraniti konkurenčnost slovenskih podjetij.