V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije je včeraj na Brdu pri Kranju potekal že 6. vrh slovenskega gospodarstva.
Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je v uvodnem nagovoru poudaril, da so slovenski gospodarstveniki zelo zaskrbljeni nad trenutnim stanjem v državi. Po njihovem mnenju so za nov gospodarski zagon nujno potrebne spremembe, zato morajo gospodarska vprašanja dobiti prioriteto v političnih programih pred volitvami in v programu nove vlade.
Slovenski gospodarstveniki so v dokumentu z naslovom Poziv gospodarstva slovenski politiki oblikovali sedem resnic o trenutni situaciji, sedem pogojev za uspeh in izpostavili sedem prioritet za 14 zakonov v letu 2012.
Na področju konkurenčne in trajnostne energije ter energetske učinkovitosti mora država zagotoviti izvajanje že začetih, nedokončanih in načrtovanih projektov (hidroelektrarne na Savi) ter med drugim sprejeti tudi Zakon o poroštvu za TEŠ 6. Pospešiti je treba pripravo Državnih prostorskih načrtov v energetiki. Nujno je čimprejšnje sprejetje in nato izvajanje novega NEP. Pri tem pa država ne sme zanemariti povezovanja gospodarske, prometne in drugih politik, saj je le tako mogoča konkretizacija ukrepov za razvojno inovacijski cikel v industriji za doseganje podnebnih ciljev. Gospodarstveniki že dlje časa opozarjajo, da je treba uskladiti podnebno strategijo z energetsko, prometno, kmetijsko, okoljsko, prostorsko in davčno. A osnova za to mora biti analiza izvajanja podnebnih in drugih okoljskih ciljev. Zagotoviti je treba obvezno povezovanje državnih organov za izvajaje načrtovanih ukrepov ter optimalno organiziranost družb energetskih dejavnosti. Le tako bo mogoč njihov razvoj ob tem pa tudi zanesljiva, trajnostna, cenovno konkurenčna in ekološko sprejemljiva oskrba slovenskega gospodarstva z energijo. Gospodarstveniki so v dokument zapisali tudi, da je treba zagotoviti transparentno trgovanje z električno energijo in gospodarne spodbude za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije.
Na področju odgovornosti do okolja Slovenijo po mnenju gospodarstvenikov prav tako čaka še veliko dela. Treba je racionalizirati in uskladiti obveznosti, ki izvirajo iz okoli 500 predpisov s področja okolja ter odpraviti administrativna bremena. Potrebni so enostavnejši, preglednejši in hitrejši upravni postopki pridobitve okoljevarstvenih dovoljenj in vpisov v ustrezne registre. Država mora opraviti presojo učinkovitosti in uravnoteženosti okoljskih dajatev in prispevkov z namenom njihove racionalizacije in razbremenitve večkratno obremenjenih subjektov. Gospodarstveniki predlagajo ukinitev obstoječe CO2 dajatve ter spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov in uporabe odpadkov kot vira surovin in energije. Uveljaviti je treba spodbudne sistemske ukrepe za širšo uporabo okoljsko in energetsko učinkovitejših naprav in storitev ter spodbude za širšo uveljavitev prostovoljnih pobud (eco-label, EMAS, EN 16001, ISO 50001 in druge) tudi z izvajanjem zelenega javnega naročanja. In ne nazadnje, mora država razvijati tudi odgovornost civilne javnosti do okolja in širše družbe. Gospodarstveniki poudarjajo, da je stanje težko, dramatično, a ne brezizhodno. Po njihovem mnenju je rešitev v usmeritvi v razvoj in preseganje dejavnikov, ki znižujejo konkurenčnost države in gospodarstva. (pb)