Gospodarske zbornice in delodajalska združenja ponovno opozarjajo na zaostrene razmere, v katerih deluje gospodarstvo. Ključen razlog so previsoke cene električne energije, zaradi katerih slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčno prednost na globalnih trgih, na kar opozarjajo tudi podatki o industrijski proizvodnji, trgovini in ostalih storitvenih dejavnostih ter padcu naročil v prvih mesecih letošnjega leta. Gospodarstvo zato pričakuje, da bo predsednik vlade dr. Robert Golob izpolnil svojo obljubo, da bo tudi Slovenija uveljavila shemo pomoči po vzoru Nemčije ali druge sosednje države, če bo ta ugodnejša. Kot so zapisali, slovensko gospodarstvo nujno potrebuje primerljive ukrepe, kot jih poznajo nekatere druge države članice, sicer ne moremo pričakovati, da bo naše gospodarstvo konkurenčno v svetu.
Podpisane zbornice in združenja so na sredinem sestanku gospodarske koordinacije ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana podrobno seznanile s pričakovanjem ustreznejšega medsebojnega socialnega dialoga, ki bo prinesel rešitve, primerljive z ostalimi državami članicami EU, in ne zgolj razumevanja resornega ministra ter molka predsednika vlade, čemur so priča v zadnjih mesecih.
Kot pravijo, so predsednika vlade v zadnjih tednih večkrat seznanili z zaostrenimi razmerami, s katerimi se sooča gospodarstvo. Izpostavili so težave visokih cen električne energije in likvidnostne težave, ki jih imajo delovno intenzivna in trgovska podjetja. Mnoga slovenska energetsko intenzivna podjetja doživljajo upad naročil, kar v statistikah prvih dveh mesecev letošnjega leta beleži tudi Statistični urad. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je zaradi visokega dviga cen električne energije in zemeljskega plina v številnih proizvodnih sektorjih znižala industrijska proizvodnja, v nekaterih celo za 18 odstotkov. Po podatkih statističnega urada se je medletno upadanje industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v prvih dveh mesecih leta 2023. Znižala so se tudi skupna naročila. V začetku drugega četrtletja letos se je znižala tudi ocena konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na trgih držav EU, zaradi visoke rasti proizvodnih stroškov, ki so v prvi vrsti posledica rasti cen energentov. V enem letu pa se je povečal delež podjetij, ki označujejo domače in tuje povpraševanje kot nezadostno (z osem na 17 odstotkov oziroma s 15 na 28 odstotkov).
Posebej izpostavljajo strateški pomen velikih in energetsko intenzivnih podjetij za kondicijo slovenskega gospodarstva. Gre za panoge, ki ustvarijo 51 odstotkov čistih prihodkov od prodaje celotnega gospodarstva in predstavljajo 44 odstotkov dodane vrednosti ter zaposlujejo tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu. Velika in energetsko intenzivna podjetja pa niso edina prizadeta zaradi krčenja proizvodnje, saj enako usodo izkušajo tudi številni mali podizvajalci, ki sodelujejo z njimi. Med temi so tako proizvajalci materialov, ki pretežno izvažajo na tuje trge z bolj konkurenčnimi pogoji poslovanja, kot trgovska podjetja, od katerih se pričakuje, da bodo še naprej blažila posledice visokih cen električne energije vzdolž oskrbovalnih verig in zagotavljala nemoteno oskrbo z živili in drugimi potrebščinami po konkurenčnih cenah. Po njihovih besedah takšna pričakovanja niso več realna, saj so trgovska podjetja izčrpala vse rezerve, kar potrjujejo tudi podatki statističnega urada o letošnjem krčenju prihodkov v trgovinski panogi.
Izpostavljajo, da je predsednik vlade 20. decembra lani na sestanku na GZS dejal, da bo Slovenija sledila shemi pomoči po vzoru Nemčije ali druge sosednje države, če bo ta ugodnejša. Nemško shemo, ki tamkajšnjemu gospodarstvu zagotavlja konkurenčne cene električne energije, je Evropska komisija potrdila. S tem so gospodarske organizacije in delodajalska združenja 25. aprila seznanila tudi predsednika vlade in zahtevala ponoven sklic vladne štabne skupine. A odgovora, enako kot na dopisa, ki so ju na predsednika vlade naslovili 16. in 30. marca, niso prejeli.
Opozarjajo, da Slovenija nujno potrebuje Nemčiji primerljivo rešitev, in to takoj, zato od predsednika vlade pričakujejo, da bo izpolnil obljubo in ukrepal. Pričakujejo vabilo na sestanek krizne štabne skupine za električno energijo pod vodstvom predsednika vlade ter ministrov Bojana Kumra, Matjaža Hana in Klemna Boštjančiča.
V nasprotnem primeru so pripravljeni zaostrovati svoje aktivnosti. (pb)