Od marca 2012 na območju razdelilno-transformatorske postaje (RTP) Ilirska Bistrica poteka rekonstrukcija RTP 110/20 kV. Gre za projekt v sodelovanju Elesa in Elektro Primorske. Investicijo vodi Eles, Elektro Primorska sodeluje kot soinvestitor, pri čemer ves sistemski in daljnovodni del stikališča vodi in financira Eles (7,5 milijona evrov), distribucijskega pa Elektro Primorska (2,3 milijona evrov).
Oglejte si FOTOGALERIJO
Od marca letos so dela intenzivno potekala, največ pa je bilo gradbenih. Danes tehnološka in komandna stavba novega stikališča GIS že stoji, postavljeni so daljnovodni portali v smeri Pivke, za daljnovod Divača-Pivka-Ilirska Bistrica, pripravljen je portal za morebitni daljnovod do vetrnih elektrarn na Volovji rebri, končana so zemeljska dela za transformatorske bokse za Elektro Primorsko, izvedena je visokonapetostna kabelska povezava od komandne stavbe do portalov. Oktobra je bil instaliran GIS, v teku pa je dobava in montaža opreme lastne rabe.
Glede na to, da v Elesu planirajo obnovo daljnovoda iz Divače, ki so ga gradili Italijani že v letih 1936 – 1938, je bilo logično, da tudi 35 let star objekt, ki je dotrajan, obnovijo in posodobijo. Odločili so se za stikališče v zaprti izvedbi, kar pomeni, da bodo najprej postavili stikališče in ga šele pozneje preklopili, tako da bo obstoječe stikališče lahko ves čas gradnje nemoteneno obratovalo.
Z obnovljenim stikališčema in sodobno opremo se bo vzdrževanje na tem objektu zmanjšalo, objekt bo zasedel manj prostora in bo na nek način tudi ekološko bolj primeren. Projektno ekipo in ves inženiring vodijo Elesovi strokovnjaki v sodelovanju z delavci Elektra Primorska, operativna dela pa izvajajo zunanji izvajalci.
Težave gradbenega izvajalca uspešno rešili
Kot je povedal vodja projekta Vinko Bratina, je stavba postavljena, imeli so že dva strokovno-tehnična pregleda in izpolnili vse pogoje za montažo postroja GIS. Stavba je narejena po projektu podjetja Korona, stavba je železobetonska, fasada montažna, projekt pa je v skladu z novo uredbo o energetskih toplotnih izolacijah, čemur je prilagojen projekt ogrevanja, ki mora biti zagotovljeno iz OVE, in sicer s toplotno črpalko. Od gradbenih del manjka še ureditev kanalizacije in meteornih voda, asfaltiranje površin, vse kar se tiče varnosti (kontrola pristopa, postavitev kamer) in ograja okrog stikališča.
Gradbena dela bi morala biti zaključena do sredine januarja 2013, nadaljevali pa bodo šele poleti 2013, po tem ko bodo izvedene vse prevezave. Takrat bo na vrsti rušitev/demontaža starega stikališča, selitev transformatorjev, tehnološke ozemljitve ter ureditev okolice. Po besedah Bratine v teku gradnje niso imeli posebnih problemov, na roko jim je šlo tudi vreme. Še največ težav je bilo v zvezi z gradbenim izvajalcem, podjetjem Marc, ki ni mogel poplačati svojih podizvajalcev. Zato so se na Elesu dogovorili za ankes k osnovni pogodbi, da bodo imeli dobavitelji in izvajalci del zagotovljeno plačilo.
V teku je montaža naprav lastne rabe (pogodbeni predstavnik C&G). Gre za transformator z 20/0,4 kV, dizel agregat 100 kVA, 2 akumulatorski bateriji po 250 Ah, ki služijo za napajanje naprav zaščite in vodenja in presmerniški sistem za neprekinjeno napajanje ključnih porabnikov. Ta dela bodo zaključena do konca decembra 2012.
Po montaži sekundarne opreme bodo začeli s postopkom priklopa
Kot rečeno, je ves oktober potekala montaža ključne opreme GIS-a proizvodnje Alstom, dobavitelj pa je Elektrotehna ELEKS. Po besedah Draga Škamperleta, odgovornega nadzornika, zdaj čakajo na omare sekundarne opreme, ki jih projektirajo in izdelujejo v Esotechu in jih je potrebno stestirati v tovarni in kasneje še na objektu. Takrat bodo izvršili povezavo GIS-a z ostalimi napravami ter funkcionalno preskusili celotni sistem. Parametriranje in nastavitve sekundarne opreme bo izvedel Eles, povezavo pa konzorcij ABB in Esotech. To naj bi potekalo od konca januarja do začetka maja. »GIS je enak kot ga že imamo na Elesovih energetskih objektih v RTP Koper, RTP Moste in RTP Brestanica, kar je dobro za vzdrževanje in nadzor. Dobro bi bilo, da bi táko opremo vgrajevali tudi v prihodnje,« je povedal Škamperle.
Maja prihodnje leto, po uspešno opravljenih testiranjih in internih strokovno-tehničnih pregledih, bodo začeli s postopkom preklopa naprav na novo stikališče. Preklopi pa so zahtevni tudi obratovalno, stalno morajo sodelovati z obratovalci, za nov objekt pa so v pripravi tudi nova obratovalna navodila. Termine odklopov je nujno uskladiti tudi s Hrvati. V Elesu predvidevajo, da bodo do konca leta 2013 dobili tudi uporabno dovoljenje.
Sodelovanje s predstavniki Elektro Primorske je zelo dobro vse od zasnove projektov naprej, v projektni skupini so pomočniki odgovornih nadzornikov posameznih strok. »Po pogodbi naš del delamo mi, njihov oni, mejno pa si delimo po ključu, točno se ve, kdo kaj plača. Pri projektu pa sodeluje tudi SODO, ki pokriva 110 kV kable, 2 transformatorski polji v GIS izvedbi in sekundarno opremo,« je povedal Bratina. Kljub začetnim zapletom z lokalno skupnostjo, so zdaj odnosi dobri. Še pred začetkom operativnih del so jih namreč podrobno seznanili, kaj bodo počeli in jim dali projekt na vpogled.
Kot sta povedala sogovornika, bo obratovalna zanesljivost novega GIS postroja neprimerno boljša kot je sedanja: prvič, ker je nova in drugič, ker bo v zaprtem prostoru v plinsko oklopljeni izvedbi, kar pomeni večjo obratovalno zanesljivost in neprimerno manjše stroške vzdrževanja.
Na koncu še rekonstrukcija daljnovoda 2x110 kV Divača-Pivka-Ilirska Bistrica
»Zanesljivost napajanja področja Ilirske Bistrice pa bo prava šele po izgradnji novega daljnovoda Divača-Pivka-Ilirska Bistrica. Obstoječi je namreč iz let 1936-38 in je kljub dobrem vzdrževanju zastarel. Zato pripravljamo projektno nalogo za zamenjavo vodnikov in stebrov. Upam, da bo to čim prej tudi to narejeno. Po planu naj bi bil projekt zaključen do leta 2017. Daljnovod bo po novem dvosistemski, torej 2x110 kV, v dolžini 30,6 km in z 252 stebri. Upamo, da nam bo uspelo del izvesti kot nujna vzdrževalna dela v javno korist, da bi se izognili dolgotrajnemu umeščanju v prostor. Dali pa bomo izdelati tudi okoljevarstveno presojo. Začeti bi morali že 2010, a se je zadeva malce zavlekla,« je zaključil Škamperle.
Vladimir Habjan