Naložbe v energetiki se zaradi zaostrenih razmer na trgu z električno energijo, ko so cene rekordno nizke, minimalne. O energetskih projektih, investiranju ter o nadaljnjih načrtih, ki jih imajo v družbi HESS, smo se pogovarjali z Andrejem Vizjakom, vodjo službe razvoja in investicij v HESS.
Kako ocenjujete možnosti novih naložb v energetiko ob sedanjih zaostrenih razmerah na trgu?
Naložbe v energetiko se zaradi zaostrenih razmer na trgu z električno energijo, ko so cene rekordno nizke, ne bi smele ustaviti, kajti to je lahko za zanesljivo oskrbo Slovenije usodno, pa tudi za stroko, ki je na teh investicijah doslej delala. Kajti, če razpadejo ekipe, ki so pri teh projektih sodelovale, bodisi kot projektanti ali drugi udeleženci, potem bo to zelo težko čez leta zložiti skupaj. Verjamem, da ta krč ne bo trajal 50 let. Imamo hidroelektrarne, ki so stare več kot 100 let. Če bi se pred 100 leti tisti, ki so te hidroelektrarne gradili, odločali na podlagi parcialnih dejavnikov, kot so trenutne cene in tržne razmere, jih verjetno ne bi gradili in bi imeli danes velike probleme.
V čem je prednost gradenj hidroelektrarn?
Če govorimo o spodnji Savi, gre za tipičen večnamenski projekt. Podobno si predstavljamo projekte na srednji Savi in Muri in bi bilo škoda, da država ne bi prepoznala tega pomembnega partnerstva z energetiko in skupaj nadaljevala s temi investicijami. Tudi ko govorimo o ekonomski upravičenosti, bo težko govoriti o tem, da bi lahko energetika financirala vse infrastrukturne ureditve in hkrati bila s ceno električne energije konkurenčna. Če tega partnerstva ni, investicij pač ne bo, to bo velika škoda za prihodnost energetike in tudi za upravljanje z vodami ter za ostala vprašanja (kmetijstvo, turizem, šport, …). V Pomurju imamo problem s podtalnico, hidro energetika pa je lahko eden od pomembnih partnerjev, da se to v prihodnje ne bi več dogajalo. Podobno je v Posavju, kjer so izredno bogati vodni viri. Zakaj torej ne bi s hidro energijo ustvarjali pogojev za obogatitev podtalnice in globokih podzemnih virov, ki so tu prisotni? Imamo fantastično vodo. Če bogatimo podtalnico, bogatimo tudi vodne vire in imamo tako pozitiven učinek tudi na ta segment.
Kot zdaj kaže, se začetek gradnje HE Mokrice vse bolj odmika. Imate v HESS izdelano kakšno študijo poslovne škode?
Imamo izdelane ocene učinkov gradnje kompletne verige hidroelektrarn na spodnji Savi na državni proračun in na vse prilive, kjer so upoštevane tudi škode. Vlaganja pomenijo odpravo določenih škod iz naslova poplav, kajti Posavje je poplavno zelo izpostavljeno. Zato smo ocenili tudi škodo, ki nastane zaradi neustrezne poplavne zaščite Posavja. Da hidroelektrarne pomenijo učinkovito zaščito proti poplavam, se je dokazalo na primeru Sevnice, ki je imela zgrajen bazen že leta 2010 in ko smo primerjali poplavo leta 1990 s poplavo 2010, ko je bil približno enak pretok Save, je bila leta 2010 Sevnica praktično nepoškodovana, oz. ni bilo vpliva poplav, medtem ko je bil leta 1990 znaten del Sevnice pod vodo. Gre za učinkovito zaščito in pod temi pogoji je Posavje v preteklosti tudi pristalo na ta projekt, ker pomeni pomemben poseg v prostor in zato je logično, da pričakujemo da se ta projekt zaključi v skladu z zakonom, ki velja in podpisano koncesijsko pogodbo.
Zakaj je dokončanje verige hidroelektrarn s HE Mokrice vred tako nujno?
Mokrice niso pomembne le zaradi svoje proizvodnje, pač pa moramo vedeti, da je bila cela veriga hidroelektrarn dimenzionirana kot veriga, pri čemer ima zadnja izredno pomembno vlogo zaradi uravnavanja pretoka. Hrvaški smo namreč dolžni zagotoviti naravni pretok na meji, tako pravi uredba o DPN. Če te hidroelektrarne Mokrice ne bi bilo, bi morala HE Brežice funkcionirati po naravnem pretoku in cela veriga tako ne bi bila več akumulacijsko-pretočna, pač pa le pretočna. To pa pomeni, da bi bila predimenzionirana, da so akumulacijski bazeni zgrajeni drugače kot bi lahko bili. Želim torej povedati, da je HE Mokrice povezana z delovanjem celotne verige in bi bila škoda neizgradnje večja kot le zaradi izpada ene elektrarne. Projekt pa je povezan tudi s srednjo Savo. Koncept gradnje na srednji Savi sledi konceptu delovanja cele Save kot verige, zgornje, srednje in spodnje. Vsi posamični objekti so dimenzionirani s tem principom delovanja, Kakorkoli ne naredimo do konca, projekta, ki smo ga že začeli ne naredimo optimalno.
Je lahko izgradnja hidroelektrarn za državo tudi poslovna investicija?
V študiji, ki smo jo izdelali, smo izračunali, da je vlaganje države v infrastrukturni del projekta kot partnerja tudi donosna finančna naložba. Državi se namreč v obdobju koncesije približno 6-7 krat povrne vložen znesek skozi dajatve, ki jih hidroelektrarne plačujejo v državni proračun, skozi koncesijske dajatve, vodna povračila, davke, prispevke zaposlenih. V času gradnje je zaradi angažiranja izvajalcev in podizvajalcev precej izplena. Vplivamo tudi na gospodarsko rast. Izračunali smo, da gradnja hidroelektrarn z normalno dinamiko prispeva h gospodarski rasti do 0,2 % letno, kar je pozitivno za vse deležnike, saj vemo, da je od gospodarske rasti marsikaj odvisno. Menim, da je – širše gledano – ta projekt tudi naložba. Vem, da zlasti na finančni del, vlada vedno gleda kratkoročno, statično, iz leta v leto, in tako so vložki v infrastrukturni del veliki. To je razlog, zakaj imamo probleme s financiranjem projekta. Nihče ne dvomi, da je projekt smiseln, bolj ali manj so problemi, kako zagotavljati relativno zahtevno dinamiko financiranja infrastrukturnega dela.
Kako to, da se stroški infrastrukturnega dela gradnje hidroelektrarn tako razlikujejo med projekti?
Preden se je Sava razlila po Krško-Brežiškem polju, infrastrukturnih vlaganj ni bilo toliko. Ko pa pride Sava na ravninski del, je gradnja akumulacijskega bazena z vsemi ureditvami, ki so povezane z vzpostavitvijo naravnih habitatov ipd., se gradnja infrastrukture podraži. Ne gre za nove ceste, kolesarske poti idr., gre za vodno infrastrukturo, ki služi protipoplavni zaščiti in za ureditve, ki so povezane z zagotavljanjem nadgradnje naravnih vrednot. Potrebna so torej višja sredstva, kot v gorvodnih elektrarnah. V lastniški strukturi HESS združujemo vso slovensko energetiko v RS in ocenjujemo, da smo sposobni parirati gradnji energetskega dela v skladu z zakonom in koncesijsko pogodbo. Je pa seveda veliko vprašanje ali je temu sposobna parirati tudi koncedent oziroma vlada skozi vlaganje v infrastrukturni del. Tu so ključni problemi. Verjamemo, da je projekt izgradnje HE pomemben, da ga je potrebno z ustrezno dinamiko nadaljevati in končati in da bomo v končni fazi uspeli.
Kakšni so plani HESS v prihodnje?
HESS zaključuje s pomembnim segmentom povezanih z gradnjo umeščanje hidroelektrarn v prostor, pridobivanjem naravovarstvenih idr. soglasij in škoda se nam zdi, da bi to znanje in izkušnje propadle. Zato smo zainteresirani za nadaljevanje gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, kjer bi se radi angažirali. Vemo, da so tam postopki DPN zastali, vedeti pa je treba, da gre zlasti na spodnjem delu srednje Save v glavnem za energetske ureditve in je infrastrukturnih razmeroma malo, kar pomeni, da je finančno gledano za državo spodnji del Srednje Save (He Suhadol, HE Trbovlje, HE Renke, HE Litija, HE Ponoviče) razmeroma ugoden. Zato bi bilo tudi za državo smotrno začeti s tem projektom kar se da hitro. Seveda pa energetika ne more urediti določenih državnih infrastrukturnih projektov, ki jih je treba narediti v dolini, npr. nadgradnja železniške proge, nova cestna povezava med Hrastnikom in Zidanim mostom. Soglašamo z našim angažmajem, pod pogojem, da država uredi omenjene infrastrukturne ureditve in da jih z energetskimi ureditvami urejamo sočasno ter koordinirano. Tudi finančno bi se lahko tako zastavljeni projekti izvedli učinkoviteje.
Kakšnih razvojnih projektov se boste še lotevali v HESS?
V HESS se lotevamo tudi nakupa sončnih elektrarn. Ocenili smo namreč, da sta hidro in sončna energija kompatibilni. Takrat, ko je veliko sonca, praviloma ni vode in obratno, zato se nam zdi to posrečena kombinacija. Morajo pa biti te naložbe ekonomsko upravičene. Nakup ene sončne elektrarne smo praktično končali in se zanimamo tudi za druge. Smatramo, da so te naložbe v prihodnje lahko zelo zanimive. V zvezi s tem bi veljalo razmisliti tudi o spremembi podporne sheme za OVE. V njej namreč na nek način spodbujamo financiranje zgolj OVE za proizvodnjo električne energije, nimamo pa obratovalnih podpor za ostale obnovljive vire, kot npr. proizvodnje toplote in hladu iz geotermalnih virov ipd. Zakaj npr. ne bi v feed-in shemo vključevali tudi geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje? Nedavno smo bili seznanjeni z nizozemskim zgledom, kjer imajo v podporni shemi za OVE tudi geotermalno energijo in spodbujajo tiste, ki so ekonomsko najbolj učinkovite ob najmanjši podpori. Iz tega bi se lahko tudi mi kaj naučili.
Vladimir Habjan