Društvo v tožbi med drugim opredeljuje težko popravljivo škodo, ki neposredno grozi uničenju vrst in habitatov. Uničeno naj bi bilo celotno območje Nature 2000 Spodnja Sava, več kot 84 odstotkov notranje cone ribe zvezdogleda in zadnja drstišča v Spodnji Savi. Monitoringi spodnjesavskih 2/8 akumulacij so pokazali, da naj bi reofilne vrste upadle, zvezdogled, kesslerjev globoček in upiravec pa izginili. Nekatere vrste rib naj bi bile že v neugodnem stanju. Glavna dejavnika, ki ogrožata populacijo sulca naj bi bili uničeni habitati in sprememba rečnega toka, kot posledice gradnje in delovanja hidroelektrarn. Še slabše je kot pravijo z zvezdogledom, ki ima oceno ohranjenosti populacije in območja razširjenosti neugodno - nezadostno stanje. Širše področje hidroelektrarne je življenjski prostor vsaj 140 zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. Z gradnjo bi lahko bila uničena najboljša drstišča in zavarovani habitati. Upravno sodišče po navedbah Društva opozarja, da je težko popravljivo škodo naravi zaradi takšne gradnje mogoče preprečiti le tako, da ministrstvo do končne razsodbe sodišča ne sme izdati gradbenega dovoljenja, lahko pa nadaljuje upravni postopek za njegovo izdajo.
Toženi podjetji obtožbi o uničenju habitatov in nastanku težko popravljive škode očitata, da so neresnične, neizkazane in pavšalne, ter trdita, da so bile te trditve že predmet presoje v postopku izdaje izpodbijane odločbe in so bile zavrnjene kot neizkazane. V zvezi s tem se sklicujeta na gradiva in študije, ki so bile predložene v navedenem postopku in dokazujejo, da škoda, ki jo navaja tožnik, ne bo nastala. Opozarjata na to, da mora biti težko popravljiva škoda za izdajo začasne odredbe zatrjevana s konkretnimi navedbami in verjetno izkazana z dokazi, ki jih sodišče lahko takoj preizkusi, ter trdita, da tožnik tega standarda ni izpolnil. Navajata še, da bo tožnik v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko uveljavljal vse argumente, ki jih uveljavlja v tem predlogu, zoper izdano gradbeno dovoljenje pa bo lahko vložil tožbo. Poudarjata, da njun interes ni le v čim hitrejši izvedbi projekta in trdita, da bo v primeru izdaje začasne odredbe nedvomno prišlo do prizadetosti njunih koristi, kakor tudi javne koristi, in sicer najmanj te, ki je bila upoštevana pri izdaji izpodbijane odločbe, to je gradnja objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vira energije. Opozarjata, da bi izdaja začasne odredbe pomembno posegla v izvajanje postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja in s tem izvedbo projekta, negativne posledice pa bi imela tudi za izpolnjevanje zavez Slovenije pri doseganju deleža obnovljivih virov električne energije v skladu z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) in s tem na podnebne spremembe ter za izvedbo protipoplavne zaščite in varnost prebivalstva na tamkajšnjem območju, lastnine in prostoživečih živali. Veriga HE je na spodnji Savi tehnični objekt, ki lahko optimalno deluje le kot celota z vsemi načrtovanimi stopnjami. Trenutno stanje tudi zvišuje ceno električne energije, zmanjšuje njene prihodke in povzroča škodo njej, državi in lokalni skupnosti, in sicer naj bi od leta 2020 nastalo že za približno 66 milijonov evrov škode. Tu sta še slovenski in svetovni javni interes po zmanjševanju izpustov CO2, ki izhaja iz Pariškega sporazuma, ter slovenski interes po zagotovitvi čim večje samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. Prejšnja vlada Janeza Janše je odločila, da pri hidroelektrarni Mokrice javna korist proizvodnje elektrike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave in je dala zeleno luč za začetek gradnje. Odločbo so sicer sprejeli na dopisni seji, tik pred odhodom, 20. maja letos.