Dr. Romana Jordan je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta opozorila na nevarnosti izgradnje.
Dr. Romana Jordan je na ponedeljkovem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v razpravi opozorila poslanske kolege na nevarnosti izgradnje plinskega terminala v Žavljah. Evropsko komisijo je pozvala, naj prepreči izgradnjo, in nanjo naslovila tudi pisno poslansko vprašanje, kaj bo Komisija za to storila.
»V Tržaškem zalivu Italija načrtuje gradnjo dveh plinskih terminalov,« je začela Jordanova in nadaljevala: »Projektoma nasprotuje Slovenija, izpodbijajo pa ju tudi lokalne tržaške italijanske oblasti. Italijanski minister za okolje je pred kratkim celo ponovno odprl okoljsko poročilo za ta projekta.
Nasprotovanje gradnji terminalov namreč ne izvira le iz postopkovnih in birokratskih težav, ampak obstajajo tudi močni okoljski razlogi proti gradnji terminalov. Naj opozorim le na dve pomanjkljivosti: kumulativni vplivi terminalov na okolje niso bili upoštevani, prav tako pa ni bila upoštevana nevarnost živega srebra, ki se je skozi stoletja nalagalo na dnu Tržaškega zaliva zaradi nekdaj delujočega rudnika živega srebra. Predvsem slednje je zaskrbljujoče tako v okoljskem smislu kot tudi v smislu skrbi za javno zdravje prebivalcev regije. Z energetskega stališča izgradnja terminalov ni prioriteta, saj sta predvidena dva nova plinovoda iz Azije v Srednjo Evropo. Zaradi obstoječih postopkov se lahko zgodi, da se bo gradnja terminalov začela prej, preden bo imela Slovenija pravno možnost ukrepanja. Zato pozivam Evropsko komisijo, da to prepreči.«
Kje vidi rešitev zapleta evropski komisar za okolje Janez Potočnik?
»Že več let spremljamo postopke presoje vplivov predlaganega plinskega terminala v Tržaškem zalivu, spodbujamo dialog med obema državama članicama in ocenjujemo vse podatke, ki nam bili posredovani v vednost z različnih strani, tudi pritožnikov.
EU-pilot je odprt na podlagi pritožbe nevladne organizacije Alpe Adria Green od 2. oktobra 2009. Od takrat je Komisija prejela in zbrala številne dokumente in informacije o tem projektu, tako s strani te organizacije kot od italijanskih in slovenskih oblasti. Vse te podatke je Komisija skrbno pregledala in presodila v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo, in še zlasti glede na zahteve postopkov ocen vplivov na okolje in posvetovanj z zadevnimi strankami. V trenutni fazi postopka in na podlagi razpoložljivih informacij naše strokovne službe niso ugotovile kršitev EU okoljske zakonodaje. Pripravljeni pa smo pregledati tudi druge oz. dodatne informacije o morebitni kršitvi prava EU, a morajo biti za to seveda predloženi konkretni dokazi o kršitvi konkretnih določb EU prava. Večkrat sem že javno povedal, da Komisija ne bo odlašala s sprejetjem ustreznih ukrepov, če bo v zvezi z navedenimi projekti ugotovljena morebitna kršitev EU okoljske zakonodaje.
Prepričan sem tudi, da bi bil koristen dialog med vsemi državami, ki si delijo severni Jadran, in da je skupno strateško načrtovanje razvoja na tem ekološko občutljivem prostoru nujno. Zato še vedno iskreno upam, da bodo italijanski in slovenski predstavniki skupaj s hrvaškimi kolegi po vzoru baltskih držav čim prej začeli konkretne pogovore o celoviti ureditvi energetskih ter drugih infrastrukturnih projektih in okoljskih vprašanj v severu Jadrana, saj je, tudi glede na povedano, to najustreznejši način za dosego sprejemljive rešitve za vse strani, ki lahko v smislu okoljske zaščite preseže minimalne zahteve, ki jih postavlja EU zakonodaja. Večkrat sem že, preko medijev in nazadnje tudi v začetku leta 2012 na sestanku z italijanskim ministrom za okolje gospodom Clinijem, pozval obe državi, naj se poskušata o problematiki dogovoriti sporazumno, vendar nisem dobil nobene informacije o tem, da bi do teh pogovorov dejansko prišlo.
V okviru Komisije tudi spodbujam dialog, ki bi pripeljal do ustanovitve Jadransko-Ionske makro regije po vzoru Podonavske in Baltske, a tudi za to je nujen jasno izražen interes članic,« je bil izčrpen Potočnik.
Vladimir Habjan