Kljub temu , da je že leto dni v veljavi nov zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE v prostor, je Jure Šimic iz podjetja HSE Invest opozoril, da potek postopkov vseh sodelujočih še vedno ni jasen. Razloge vidi predvsem v tem, ker jedro zakonodaje ostaja isto, se spreminjajo proceduralni postopki, ukinjajo in ustanavljajo se različne komisije in delovna telesa ter se odgovornost prenaša med ministrstvi. Zato bi na državni ravni morali dodeliti skrbnika projekta nacionalnega oziroma strateškega projekta. Morali bi biti določena časovna omejitev in strokovno argumentiranje nosilcev urejanja prostora, izboljšati se mora komunikacija med vsemi deležniki, predvsem s splošno javnostjo, kar lahko prepreči navskrižje interesov. Pri projektih državnega pomena gre za nacionalni interes Slovenije in ga je treba tako tudi obravnavati, je še poudaril Jure Šimic.
Udeležencem konference je Vesna Ložak Polanec iz odvetniške družbe Ketler in partnerji predstavila izzive investitorjev v upravnih postopkih v Sloveniji in v regiji. Po njenem mnenju bi prava strategija morala vključevati sodelovanje javnosti že v prvih fazah projekta, načrtno komunikacijo z občinami oziroma državo in upravnimi organi, vzpostavitev pravnih sredstev ter predvidevanje stroškov pri postavljanju finančne konstrukcije projekta.
V okviru razprave o tem, kako se z umeščanjem v prostor premakniti od katastrofe, je dr. Tanja Pucelj Vidovič glede postopkov umeščanja energetskih objektov v prostor opozorila, da gre za veliko javnih in zasebnih interesov, ki jih je v tako kompleksnem in zahtevnem procesu treba nekako uravnotežiti ter se dogovoriti o vrednotah. Pomembno je, da potrebo po zelenem prehodu kot družba ponotranjimo in poenotimo.
Vesna Ložak Polanec je opozorila, da se v postopku umeščanja srečujejo številni deležniki, zato lahko pride do zlorabe pravic v postopku, kar lahko privede do številnih neugodnih situacij in s tem do zamika projekta. Okolje ni imelo nikoli zagovornika, zato ga je treba določenemu delu javnosti dati.
Da je komuniciranje z vsemi deležniki, še posebej pa z lokalno javnostjo ključno, je izpostavil Jure Šimec. Kje določiti prag, do kamor se še dopusti, pa je stvar širše družbe. Deležniki ne smejo gledati samo na svoj interes, pač pa širšo sliko v sobivanju z objekti.