Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma pozval k tesnemu sodelovanju. Izpostavil je, da je Slovenija močna industrijska država, pri čemer imajo pomembno vlogo energetsko intenzivna podjetja. Specifika gospodarstva je velika odvisnost od zemeljskega plina in v devetdesetih odstotkih gre za ruski zemeljski plin. Izrazil je zaskrbljenost zaradi morebitne prekinitve dobave zemeljskega plina, zato si od ministrstva želi, da v svoji komunikaciji na evropski ravni opozori na specifičnosti Slovenije glede te odvisnosti. Dodal je, da se je gospodarska rast sicer povečala, a je slika varljiva in ne zrcali resnosti razmer. Po njegovih besedah gre ta rast delno na račun tega, da so nekatere druge ekonomije bolj klecnile in je bilo izvedeno precej zakupa energentov po ugodnejših pogojih. Poudaril je tudi, da gospodarstvo pri električni energiji pričakuje kapico in opomnil, da NEPN potrebuje večjo posodobitev, pri čemer GZS želi sodelovati z vsem svojim razpoložljivim potencialom. Ob tem je jasno izpostavil, da gospodarstvo za zeleni prehod potrebuje pomoč vlade. Pri tem je poudaril, da je v načrtu za okrevanje in odpornost delež sredstev, namenjenih neposredno gospodarstvu, bistveno premajhen.
Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer se je strinjal, da Slovenija še nikoli doslej ni bila v takšni situaciji, ko se gospodarstvo sooča z globalnimi izzivi. Po njegovih besedah smo na precepu in dohitevajo nas grehi iz preteklosti, ko je primanjkovalo tudi strateškega razmišljanja. Kot je dejal, preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa usmerjamo sedanjost. Ob tem pa nikoli ne smemo pozabiti, kam želimo iti. Potrdil je, da je gospodarstvo temelj, zato se bo zavzel za vzpostavitev vzornega sodelovanja. Treba se je povezati in sodelovati z roko v roki in skupaj oblikovati ukrepe, ki bodo vsem v dobro. Problematike, povezane z visokimi stroški energentov, se zelo zaveda, enako tudi dejstva, da v Sloveniji nimamo plinohramov. Po mnenju ministra bi se tudi zaradi tega podjetja morala v večji meri usmeriti v sončno in druge alternativne vire energije, poleg tega pa se investicija hitro povrne in dolgoročno prispeva k reševanju energetske odvisnosti. Napovedal je, naj bi bil septembra odprt še en razpis za te namene.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je povedal, da je na strateški ravni zeleni prehod izredno pomemben del zborničnih aktivnosti, in je močno izpostavljen tudi v njihovem strateškem dokumentu Horizonti prihodnosti. Gre za podporo JEK 2, sončnim elektrarnam in krepitvi našega distribucijskega sistema. Po njegovih besedah bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da to zastavimo kot prioriteto države in pričakujejo, da bodo šli v to skupaj. Pri kriznem ukrepanju glede cen energentov, ki jih člani GZS že težko pričakujejo, je ponudil podporo, znanje in izkušnje GZS, ki temeljijo tudi na vsakodnevnih stikih s podjetji.
Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je ponovno pozvala, da je treba glede cen energentov takoj sprejeti ukrepe za gospodarstvo, pri čemer je potreben širši nabor ukrepov, ki bodo poslovanje podjetjem dejansko olajšali, s posebnim poudarkom na industriji. Predstavila je zadnjo anketo o stroških energentov in surovin med podjetji, kjer je izpostavila, da se odstotek zakupa elektrike in zemeljskega plina s časovnim odmikom zmanjšuje. Izpostavila je tudi pomanjkanje vodikove strategije in izrazila željo, da je GZS že od samega začetka vključena v pripravo vseh strateških dokumentov.
Državna sekretarka Tina Seršen je glede vodikovih tehnologij povedala, da so načelne usmeritve dane že v NEPN. Njihov cilj pa je, da se to področje kot posebno poglavje vključi v NEPN, ki se bo odpiral konec tega leta.
Srečanje so sklenili z dogovorom o nadaljnjem sodelovanju pri nagovarjanju skupnih tem in se strinjali, da je potrebno oblikovati zbir ukrepov, ki bodo pomagali tudi gospodarstvu. (pb)