Strateški svet GZS se je danes seznanil s študijo, v kateri so analizirali potenciale slovenske industrije, predvsem energetsko intenzivne industrije, za razogljičenje in zeleni prehod, sporočajo iz Gospodarske zbornice Slovenije. Rezultati študije kažejo, da »da industrija v Sloveniji podpira zeleni prehod in se nanj tudi pospešeno pripravlja, vendar potrebuje pomoč države.« Študijo so po naročilu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport izdelali pri GZS.
Kakšen je odziv države? Letos naj bi odprli 42-milijonski razpis za dekarbonizacijo industrije, napoveduje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, Matevž Frangež, podjetjem pa so na voljo tudi drugi razpisi na področju zelenega prehoda. Spodbude gospodarstvu v obliki sredstev za pospeševanje okoljskih politik napoveduje tudi minister za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojan Kumer.
Pričakovana rast industrijske proizvodnje
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, v prihodnjih mesecih ob umirjanju cen energentov pričakuje rast industrijske proizvodnje v primerjavi s povprečjem EU. Industrijska proizvodnja se je sicer povečevala že lani med septembrom in novembrom. Kljub temu je bila v prvih enajstih mesecih lanskega leta še vedno za 4,5 odstotka nižja kot v primerljivem obdobju predpreteklega leta. Ob tem na GZS opozarjajo, da je bil padec dvakrat višji kot v EU-27, kjer je znašal -2,3 odstotka. Ivanc to povezuje z visokimi cenami električne energije v lanskem letu, »saj je bila Slovenija na 9. mestu v EU po ceni električne energije za negospodinjske odjemalce. V 10-letnem obdobju se je cena električne energije v Sloveniji povečala kar za 190 odstotkov, precej več kot v EU-27.«
Potenciali za zmanjšanje porabe električne energije in rast proizvodnje elektrike
Čeprav industrija na cene električne energije ne more vplivati, pa lahko vpliva na njeno porabo. Podjetja prepoznavajo potenciale na področju razvoja krožnega gospodarstva, novih tehnologij in zajema ogljika. Opozarjajo pa tudi na ovire: »javno mnenje, ki odpadke še vedno ne prepozna kot surovine, nejasna zakonodaja in omejitve ter dolgotrajni postopki pri umeščanju novih tehnologij v prostor.« Opozarjajo še, da je ključno vlaganje v energetsko infrastrukturo, »od dodatnih virov do omrežja.«
Generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal, pa opozarja, da ima Slovenija še veliko neizkoriščenega potenciala na področju proizvodnje električne energije, zato ne vidimo težav, zakaj energetsko intenzivni industriji ne bi zmogli zagotoviti zadostnih in cenovno konkurenčnih virov. Predvsem pa je obstoj te industrije pomemben zato, da ne bomo uvažali »umazanih« materialov iz drugih koncev sveta in se sprenevedali, da smo s tem naredili nekaj dobrega za okolje.«
Zaključki razprave strateškega sveta:
1. Industrija ima načrte, vizijo in tudi projekte za prehod v brezogljično delovanje. Do leta 2030 bo 20 energetsko intenzivnih podjetij v razogljičenje vložilo preko 450 milijonov evrov.
2. Gospodarstvo si želi aktivnega dialoga z odločevalci ter podporo vlade za izvedbo aktivnosti v smeri zelenega prehoda, zato Strateški svet GZS za energetski prehod spodbuja vse deležnike k sodelovanju pri ozaveščanju splošne javnosti o nujno potrebnih investicijah v energetsko infrastrukturo in v dodatne vire energije, kar bo Sloveniji zagotovilo energetsko neodvisnost.
3. Ozka grla pri razogljičenju so predvsem financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljena, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja. (kp)