Energetika

GZS napoveduje nove predloge ukrepov za oživitev gospodarstva

GZS je bila v okviru Agende 46+ (kratkoročni ukrepi za izhod Slovenije iz krize) in tudi zunaj nje v zadnjem mesecu in pol zelo aktivna.
GZS napoveduje nove predloge ukrepov za oživitev gospodarstva

Odprla je številne aktualne teme in oblikovala konkretne predloge za izboljšanje gospodarskih razmer v državi, razbremenitev gospodarstva, povečanje konkurenčnosti Slovenije in posledično izboljšanje socialnih razmer v državi.

Tako so odločno nasprotovali vladni napovedi o zvišanju trošarin na energente in ob tem opozorili na nesprejemljivost in neustreznost takšne odločitve, ki bi zelo prizadela izvozno usmerjena energetsko intenzivna slovenska podjetja. Ob podpori ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so zato vladi predlagali, naj kar najhitreje uresniči nasprotni sklep, to je 50-odstotno znižanje trošarin na energente, vsaj za velike porabnike. Prav tako so nasprotovali napovedi po še višjih trošarinah na energente, ki so v Sloveniji v primerjavi z drugimi članicami EU glede na delež v BDP že tako najvišje.

GZS je tudi odločno nasprotovala dvigu prispevka za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov proizvodnje, saj bi ta papirniški, kemijski industriji in jeklarnam povzročila ogromne milijonske stroške. Po mnenju GZS je ta prispevek posledica neracionalnih in dragih subvencij za fotovoltaiko, saj smo v Sloveniji že lansko poletje dosegli cilje, ki smo si jih zastavili za leto 2020. Kot so poudarili, podpirajo vlaganja v obnovljive vire energije, vendar ne na takšen način. Na GZS pojasnjujejo, da je minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač na sestanku z njimi obljubil, da bodo zaradi takšnih obremenitev še enkrat resno preučili ta sklep vlade. A, žal je bil vladni sklep o dvigu prispevka 18. januarja že objavljen v Uradnem listu. Kot zagotavljajo na GZS, se bodo kljub temu še naprej trudili za spremembo sklepa v smeri prerazporeditve bremen (višine prispevka) znotraj posameznih odjemnih skupin, saj je takšno zavezo in zavezo za spremembo podpornih shem kot takšnih dal tudi minister.

GZS je na sestankih z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo odprla tudi vprašanje znižanja cene zemeljskega plina. Po informacijah, ki so jih prejeli ob koncu lanskega leta, se pristojni s tujimi dobavitelji o tem že pogajajo, nove informacije o njihovem poteku pa GZS pričakuje v kratkem.

Prav tako GZS v kratkem pričakuje tudi objavo Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, ki bo v skladu z Direktivo o notranjem trgu postavila pravne okvire delovanja slovenskega trga z zemeljskim plinom, ki bo porabnikom omogočal več možnosti nakupa plina pri več dobaviteljih.

GZS je v zvezi z zemeljskim plinom izpostavila še problem dolgoročnih pogodb, ki so jih porabniki sklenili z dobavitelji pod pogoji, ki niso primerni današnjim tržnim razmeram, saj so bile sklenjene v času konjunkture, bistveno pa je, da so predrage.

GZS je v preteklih dveh mesecih javnost, ministrstva in tudi evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika opozarjala na nujnosti upoštevanja gospodarskih razvojnih ciljev pri širitvi Nature 2000. Obstaja namreč velika bojazen, da bo širitev Nature 2000 otežila ali celo onemogočila marsikatero nujno potrebno investicijo, ki bi pripomogla k novemu razvojnemu zagonu v Sloveniji. Obenem GZS ugotavlja, da je energetska politika Slovenije na področju obnovljivih virov energije in kyotskih zavez varovanja okolja povsem napačna.

Po intenzivnih prizadevanjih in opozorilih ministrstvu za kmetijstvo in okolje je GZS nedavno prejela njihov odgovor, da bodo predstavniki GZS vključeni v drugo fazo postopkov pri širitvi Nature 2000.

V prihodnje se bo GZS med drugim aktivno posvetila tudi pripravi novih rešitev previsokih trošarin v Sloveniji in prekrivanja trošarin, okoljskih dajatev in drugih prispevkov. Po dogovoru z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo bo GZS pripravila pregled vseh teh dajatev, potem pa bo delovna skupina resornih ministrstev in GZS poiskala najbolj optimalne rešitve, da bi bile obremenitve čim nižje, sistem trošarin, okoljskih dajatev in prispevkov pa pregleden. (pb)

Polona Bahun
O avtorju