GZS pozvala slovenske poslance v Evropskem parlamentu, naj glasujejo proti odstranitvi emisijskih kuponov s trga.
Kot so zapisali, bo posledica potrditve tega predloga Evropske komisije občutno povišanje cene ogljika, s tem pa tudi občutno višja cena energije. Ob drugih novih obremenitvah energetsko intenzivnih podjetij, ki so rezultat nedavnih odločitev nacionalnih oblasti, lahko takšna odločitev v Evropskem parlamentu povzroči hude težave, tudi uničenje vsaj dela te industrije v Sloveniji.
Poudarjajo, da gre večinoma za izvozno usmerjeno industrijo in s tem v prodajnem smislu za del vitalnega slovenskega gospodarstva. Ob tem gre za številna podjetja v tuji lasti, zato obstaja resna nevarnost, da bodo tuji lastniki začeli seliti proizvodnjo drugam, če se bodo bremena še povečevala.
Cene energije so zlasti v Sloveniji zelo visoke, zato izvozno usmerjena podjetja težko tekmujejo s konkurenti iz drugih delov sveta, kjer so energenti skupaj z dajatvami bistveno cenejši. Slovenska vlada je ob novem letu prav tej industriji naložila več kot tristoodstotni dvig prispevka za obnovljive vire energije, ki je posledica neodgovornega delovanja slovenske politike pri podpori zelo dragi fotovoltaiki, namesto da bi podprli druge, cenejše obnovljive vire. Še vedno grozi tudi napoved dviga trošarin na energente. Prav tako so tudi cene zemeljskega plina med najvišjimi v Evropi.
Cena ogljika po mnenju GZS odraža gospodarsko recesijo, s katero se soočajo tudi energetsko intenzivna podjetja. Politični poseg v ceno povzroči izgubo smisla takšnega sistema.
Ne gre za glas proti okoljskim in podnebnim ciljem, ki so tudi po mnenju GZS izjemnega pomena, temveč glas za to, da Evropski parlament upošteva trenutne gospodarske razmere resno in ne nalaga po nepotrebnem dodatnih stroškov industriji in državljanom.
Kot so še zapisali, bi reforma ETS morala biti usmerjena v spodbujanje naložb in gospodarske rasti v Evropi ter spodbujanje raziskav in inovacij. S tem se industriji omogoči izpolnjevanje okoljskih in podnebnih ciljev, obenem pa se povečuje njena konkurenčnost in okoljska ozaveščenost.
Glavni cilj EU in njenih članic mora biti gospodarsko okrevanje in ohranjanje globalne oziroma mednarodne konkurenčnosti gospodarstva EU in njenih članic, še poudarja GZS. (pb)