Cene energentov močno načele slovensko gospodarstvo
Slovenija je na ravni EU v aprilu beležila daleč največji, skoraj 8-odstotni padec proizvodnje. Padec je po mnenju GZS očiten znak, kako občutljiva je naša industrija na visoke cene energentov. Gospodarska zbornica Slovenije že od začetka leta opozarja na padajoče trende, saj je industrijska proizvodnja pri nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za 10 do preko 20 odstotkov. Po podatkih Analitike GZS se je v obdobju od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja medletno skrčila v 13 od 21 predelovalnih dejavnosti. Več kot 10-odstotni padec proizvodnje so zabeležili v papirni industriji, kjer se je ta skrčila za 21 odstotkov, proizvodnji kemičnih izdelkov, ki se je skrčila za 19 odstotkov, obdelavi in predelavi lesa in proizvodnji pohištva - pri obeh se je proizvodnja skrčila za 12 odstotkov, za 10 odstotkov manj pa se izdeluje kovin. Alarmanten je, kot pravijo na GZS, tudi podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki so v tem obdobju beležile več kot 5 odstotne padce industrijske proizvodnje, kar 35 odstotkov celotne industrijske proizvodnje.
Z energetskimi ukrepi je potrebno gospodarstvo zaščititi
Na GZS so zaradi padanja industrijske proizvodnje dodatno zaskrbljeni, ker je energetsko intenzivna industrija na začetku dobaviteljskih verig in so od nje odvisna številna mala in srednje velika podjetja. V kolikor tej industriji Slovenija ne bo zagotovila konkurenčnih poslovnih pogojev, na GZS pričakujejo, da se bo padec proizvodnje razširil tudi na podjetja, ki so dobavitelji industrijskim podjetjem. Že maja so na okrogli mizi opozorili, da če ne bomo z ukrepi zaščitili našega gospodarstva, bomo na letnem nivoju izgubili prek ene milijarde dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov. Takrat so gospodarstveniki med razlogi nekonkurenčnosti izpostavili prav previsoke cene električne energije in zahtevali primerljive ukrepe kot v drugih državah EU. Vlada je sicer zamejila cene energentov za male poslovne uporabnike, vendar je kapica očitno postavljena bistveno previsoko v primerjavi s trenutnimi cenami na trgu. Po drugi strani velika in energetsko intenzivna podjetja nimajo zamejenih cen, ampak morajo zaprositi za pomoč, ki zaradi visokih nabavnih pogodb za elektriko ne dajejo želenega učinka. Gospodarska zbornica Slovenije tako vztraja pri svojem pozivu, da je potrebno negativni trend padanja industrijske proizvodnje ustaviti. Le tako bomo lahko zaščitili naše gospodarstvo, ohranili delovna mesta ter ohranili in povečali dodano vrednost ter davčne prihodke.