Predsednik vlade dr. Robert Golob, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han in minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer so se včeraj sešli s predstavniki gospodarstva in jim predstavili osnutek ukrepov pomoči gospodarstvu za prihodnje leto. Podrobnosti ukrepa in njegove izvedbe bo sicer ministrstvo javnosti podrobneje predstavilo ob sprejemu zakona na vladi predvidoma v prihodnjem tednu.
Minister Matjaž Han pa je v zvezi s tem vendarle pojasnil, da na gospodarskem ministrstvu pripravljajo nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu za prihodnje leto, ki bo vključeval tri ključna področja pomoči, in sicer ukrep subvencioniranja cen električne energije in zemeljskega plina ter ogrevanja in hlajenja iz elektrike in plina, ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada za zagotavljanje likvidnosti podjetij ter ukrepe za ohranjanje delovnih mest, med katerimi sta subvencioniranje čakanja na delo na domu in skrajšanega delovnega časa. Slednja ukrepa sicer pripravlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Omenjeni ukrepi bodo začeli veljati predvidoma s 1. januarjem 2023.
Ukrep subvencioniranja cen energentov za 2023 bo pripravljen skladno z novim začasnim kriznim okvirom EU za pomoč gospodarstvu, v katerem je Evropska komisija upoštevala tudi predloge Slovenije. Sistem bo podoben, kot ga poznajo podjetja za letos, vendar z nekaterimi spremembami v korist podjetij in gospodarstva. Tako bodo med drugim predvidoma razširjeni upravičeni stroški, kjer bodo poleg stroškov električne energije in zemeljskega plina do subvencioniranja upravičeni tudi stroški ogrevanja in hlajenja neposredno iz plina in elektrike. Po novem bo vstopni pogoj za sofinanciranje nižji, in sicer bo pomoč mogoča že nad 1,5-kratnikom dviga cene elektrike in plina glede na leto 2021, namesto nad 2-kratnikom dviga, kot je bilo to letos. Z ukrepom bodo ohranili tudi obstoječe razlikovanje treh vrst pomoči (enostavna pomoč, posebna pomoč in pomoč energetsko intenzivnim podjetjem), vendar, skladno z novim kriznim okvirjem EU za pomoč gospodarstvu, z višjimi stopnjami pomoči. Upravičenci bodo predvidoma enaki kot doslej, pri čemer mali poslovni odjemalci, ki bodo imeli tudi v letu 2023 regulirano ceno elektrike in zemeljskega plina, ne bodo upravičeni do subvencije.
Minister Han je podal tudi informacije o zaprošeni pomoči gospodarstvu za letošnje leto, ko je država zagotovila 80 milijonov evrov pomoči v obliki nepovratnih sredstev za sofinanciranje stroška nakupa električne energije in zemeljskega plina od junija do decembra letos. Preko digitalne aplikacije javne agencije SPIRIT Slovenija je bilo od 1. do 15. novembra oddanih 1130 vlog v skupni višini dobrih 74 milijonov evrov zaprošene pomoči; od tega 1060 vlog za enostavno pomoč v višini zaprošenih slabih 55 milijonov evrov, 65 vlog za posebno pomoč v višini dobrih 12 milijonov evrov ter 5 vlog za pomoč za energetsko intenzivna podjetja v višini zaprošenih dobrih 7 milijonov evrov. Minister Han je ob tem še poudaril, da naj bi izplačila za stroške od junija do septembra upravičenci predvidoma prejeli že v prvi polovici decembra, ko bo izplačanih 40 milijonov evrov. Izplačila pomoči za stroške od oktobra do decembra pa najpozneje sredi marca prihodnje leto.
Predsednik GZS Tibor Šimonka pa je po pogovorih med drugim povedal, da jih veseli pripravljenost vlade, da prisluhne potrebam in pripombam slovenskega gospodarstva in si bo še naprej prizadevala, da našemu mnenju prisluhnejo tudi v Bruslju. Veseli so bili tudi zagotovila, da bodo načrtovani ukrepi podjetjem prinesli želeno stabilnost in predvidljivost pogojev poslovanja v prihodnjem letu, da bodo ta lahko lažje planirala. Kot je še dejal, zgornja meja, po kateri naj bi dobavitelji ponudili oskrbo z energijo, še ni znana, naj pa bi se cene za slovenske porabnike oblikovale po nemški borzi, kar naj bi slovenskemu gospodarstvu zagotovilo primerljive cene energentov in ohranilo njegovo konkurenčnost.