Po analizah Gospodarske zbornice je namreč sedanji sistem obračuna omrežnin še posebej prizadel podjetja, ki delujejo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, saj so bila pri njih na podlagi prejetih računov ugotovljena drastična zvišanja stroškov, in sicer med 258 do celo 986 odstotkov.
V Gospodarski zbornici Slovenije so ob včerajšnjem sprejemu interventnega zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjstva izrazili razočaranje, da po vseh mesecih razprav in strokovnih argumentov politika in regulator niso našli ustreznih rešitev za omilitev visokih stroškov omrežnine tudi za gospodarstvo.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ob tem znova opozarja na nerazumevanje vladajoče politike do gospodarstva, zlasti energetsko intenzivne industrije, ki je ključnega pomena za prihodnjo rast in razvoj države: »Evropska unija jasno prepoznava pomen energetsko intenzivne industrije kot temelja širšega gospodarstva. Prav zato kot eno izmed prioritet postavlja zagotovitev sprejemljivih cen energentov za delovanje gospodarstva. V Sloveniji pa se zdi, da vladajoča politika ravno nasprotno, ne samo da se ne zaveda pomena te industrije, ampak s svojim ravnanjem prispeva k ugašanju industrijskega sektorja. Poslovni pogoji, ki zgolj povečujejo stroške poslovanja, rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije. Prav bi bilo, da bi tako kot se slovenski politiki zavzemajo za večjo konkurenčnost gospodarstva v evropskih institucijah, v tej smeri enako v prid lastnega gospodarstva delovali v Sloveniji.«
V GZS ob tem ponavljajo, da bila potrebna čim prejšnja začasna vrnitev prejšnjega sistema obračunavanja omrežnin in celovita analiza učinkov Elesovih predlogov (manjše število časovnih blokov, ustreznejša časovna in stroškovna razlika med časovnimi bloki, merjenje moči glede na dejansko doseženo moč in popravek tarifnih postavk) ter priprava povsem novega akta z ustreznejšo metodologijo, pri čemer bi bilo treba zagotoviti tudi večletno prehodno obdobje in postopen dvig tarif, da se gospodarstvo lahko ustrezno prilagodi. Hkrati pa bi bilo treba pri oblikovanju rešitev upoštevati tudi posebnosti slovenskega gospodarstva, še menijo v GZS.
V dosedanjih razpravah o novi metodologiji izračuna omrežnine je sicer bilo že večkrat izpostavljeno, da je omrežnina za gospodarstvo primerljiva z evropskim povprečjem in celo nižja kot v sosednjih državah ter, da bi uvedba podobnih ukrepov, kot za gospodinjstva, pomenila nedovoljeno državno pomoč. (bj)