Po mnenju Strateškega sveta GZS za energetski prehod gre v primeru Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda za zelo pomembno odločitev, ki ni omejena le na dve premogovni regiji, temveč je opustitev rabe premoga in posledično zapiranja premogovnega dela TEŠ vseslovenski problem, ki vpliva na našo skupno prihodnost: tako energetike, gospodarstva kot vseh prebivalcev Slovenije. Kot so zapisali, je za industrijo bistvena zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah, predvsem pa stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema. Glede na to, da so tehnologije, ki bi lahko nadomestile premogovne termo elektrarne še v razvoju in bo zanje ključen razvoj v naslednjem desetletju, GZS nasprotuje preuranjeni odločitvi o izstopu iz premoga in posledično večji energetski uvozni odvisnosti Slovenije. Zato je po njihovi oceni primeren rok za opustitev rabe premoga nekje med letoma 2037 in 2040, podobno kot to načrtujejo v Nemčiji.
Preuranjena odločitev, ki ne temelji na celovitem načrtu nadomeščanja proizvodnih virov ter zagotavljanja novih gradnikov stabilnosti elektroenergetskega sistema, nas lahko popelje v energetsko revščino in nekonkurenčno poslovno okolje za gospodarstvo, kar bi bila velika škoda. Odločitev o opustitvi premoga je po mnenju GZS zato treba sprejeti vsaj skupaj z razmišljanjem o podaljšanju obratovalne dobe NEK1 do 2043 ter čimprejšnji odločitvi za izgradnjo NEK2.
Kot poudarjajo v GZS, je lahko visoka odvisnost Slovenije od uvoza električne energije za slovensko gospodarstvo in energetsko intenzivno industrijo usodna. Evropske države zapirajo elektrarne na fosilne vire in vse povečujejo uvozni delež energije. Slovenija ima sicer zelo močno prenosno omrežje, ki nam omogoča, da bi manjkajoči delež uvozili, vendar je to optimalno le v primeru, da v Evropi nastajajo viški električne energije, v kriznih razmerah pa bi to bilo pogubno.
Pogled na TEŠ z vidika dobrega gospodarja postavlja vrsto vprašanj, saj gre za tehnologijo BAT, ki je pripravljena tudi na prigraditev tehnologije za zajemanje ogljika. To bi lahko bila rešitev za TEŠ, a tehnologije so še v razvoju in so trenutno še zelo drage, zato bi bilo z odločitvijo o zapiranju pametno še počakati. Poslovanje TEŠ najbolj obremenjujejo emisijski kuponi, a ni skrivnost, da devet od desetih elektrarn v Evropi danes posluje z izgubo, pa kljub temu še vedno obratujejo, ker zaenkrat ni tehnologij, ki bi jih lahko nadomestile. Zavedati se moramo tudi, da je 30-odstotni proizvodni delež v eni enoti, kot to velja za TEŠ v Sloveniji, še večji zalogaj za takšno odločitev. Po mnenju GZS je predlagano leto 2033 za izstop iz premoga preuranjeno. Nacionalna strategija za izstop iz premoga, ki predlaga mejno leto 2033, še ne temelji na nobeni strokovni analizi, ki bi preučila strokovno - tehnični in ekonomski vidik izstopa iz premoga. Hkrati je nujno izdelati usklajeno nacionalno energetsko politiko, ki bo ustvarila pogoje za potrebne velike energetske naložbe na nacionalni ravni (hranilniki, distribucijsko omrežje, OVE viri…), zato nujno potrebujemo tudi Energetski koncept Slovenije.
Kot še izpostavljajo v GZS, bi lahko bila največja žrtev preuranjenega in nepremišljenega zapiranja TEŠ energetsko intenzivna industrija. V evropskem Zelenem dogovoru se sicer poudarja pomen obstoja te industrije v Evropi, a v Sloveniji takšne podpore ni prepoznati. Zato slovenska industrija poudarja pripravljenost na dialog, na soustvarjanje skupne prihodnosti tudi na energetskem področju. Že v preteklosti je bila ta industrija protagonist razvoja energetike v Slovenije, danes pa je lahko industrija bodisi porabnik ali pa proizvajalec iz lastnih obnovljivih virov. Ob tem industrija že sodeluje tudi pri zagotavljanju sistemskih storitev (regulacija frekvence in sistemska rezerva). Tudi v industriji so mnoge tehnologije, pričakovane za energetski prehod, še v razvoju, za to je potreben čas, finančna sredstva ter aktiven dialog z odločevalci na sistemski ravni.
V GZS tako ugotavljajo, da je glede izstopa iz premoga še veliko odprtih vprašanj, o katerih bi se morali pogovoriti, saj je zanesljiva, konkurenčna in nizkoogljična oskrba z energijo pogoj za uspešno delovanje gospodarstva in celotne družbe.