Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je pozdravil včerajšnjo odločitev vlade, da zameji cene ključnih energentov do konca leta in dodal, da so se v zbornici nadejali, da bo najvišja cena določena nižje kot doslej, saj so tudi trenutne tržne cene nižje. Po njegovih besedah naj bi trenutno cena za električno energijo na trgu znašala okoli 120 evrov na MWh, medtem ko je regulirana enotna tarifna postavka 195 evrov na MWh. Šimonka je ob tem znova opozoril, da je nesprejemljivo, da slovenska podjetja plačujejo bistveno višjo ceno za energente kot konkurenti v tujini in spomnil, da vlada še vedno ni naslovila drugih odprtih vprašanj, na katere so jo gospodarska združenja že večkrat opozorila. Velika in energetsko intenzivna podjetja, ki nimajo regulirane cene energentov namreč opozarjajo, da zaradi ostrih pogojev ne morejo koristiti pomoči po zakonu oziroma jo lahko koristijo le v omejenem obsegu. V neenakopravnem položaju so tudi tista mala in srednje velika podjetja, ki so pogodbo o dobavi električne energije podpisala pred 9. novembrom 2022, in zato niso deležna regulirane cene po uredbi, pa tudi mala in srednje velika podjetja, ki nimajo lastnega odjemnega mesta (na primer podjetja v nakupovalnih ali industrijskih centrih). Prav tako so diskriminirana tista podjetja, ki sicer koristijo zamejeno ceno, vendar zaradi tega ne morejo zaprositi za pomoč pri subvencioniranju čakanja na delo.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pa je ob tej priložnosti spomnila tudi na zaskrbljujoče rezultate ankete, ki jo je GZS v marcu opravila med podjetji. Kar četrtina anketiranih podjetij namreč ugotavlja, da energetska kriza in neučinkovita pomoč povzročata upad konkurenčnosti v evropskem prostoru, pa tudi širše. Tretjina jih navaja, da je primorana zmanjševati obseg svojega poslovanja ali celo odpuščati. 7 odstotkov anketiranih razmišlja o selitvi proizvodnje, nekaj podjetij je del proizvodnje tudi že preselilo v tujino. Kar šestina vprašanih opozarja na ogroženost obstoja podjetja. 70 odstotkov anketiranih pa je pritrdilo, da bo energetska kriza upočasnila ali celo zaustavila njihove investicijske načrte. Tretjina vseh anketiranih je tudi potrdila, da pomoči države niso koristili zaradi prestrogih omejitev, zaradi izredno zapletenega in administrativno zahtevnega postopka ali zaradi tveganja vračila pomoči.
Ob tem je treba povedati, da vlada in strokovne organizacije podjetja že nekaj časa pozivajo naj bodo bolj aktivna pri sklepanju pogodb za oskrbo z energijo v tem in naslednjih letih ter spremljanju dogajanj na trgu, saj kot tudi sama ugotavljajo, so trenutne tržne cene pod reguliranimi in je zato smiselno, da si vsaj del potrebne električne energije za prihodnje leto in leto 2025 zagotovijo že sedaj. To je na nedavni predstavitvi aktualnih razmer v energetiki podjetjem svetoval tudi generalni direktor Gen energije dr. Dejan Paravan, ki je opozoril, da je po podatkih zaprtost portfelja za leti 2024 in 2025 na začetku leta zelo nizka, in sicer le okoli desetodstotna. Zanimivi pa so tudi podatki, ki jih je takrat predstavil direktor Elesa mag. Aleksander Mervar, in sicer, da je povprečni delež stroškov električne energije leta 2021 pri sto največjih porabnikih električne energije znašal 1,7 odstotka, da naj bi po ocenah ta delež lani, upoštevajoč nadomestila po interventni zakonodaji, znašal največ 2,1 odstotka ter, da morajo negospodinjski odjemalci računati, da bodo bodoče cene električne energije znašale med 110 in 150 evrov za MWh, odvisno od profila odjema, končne cene pa med 160 in 180 evrov za MWh.