Slovenija si je z dosedanjim izvajanjem podporne sheme in dvigom prispevka za obnovljive vire in soproizvodnjo zabila avtogol.
V gospodarski zbornici Slovenije naj bi v kratkem pripravili svoje poglede na odgovor, ki so ga iz ministrstva za infrastrukturo in prostor po dobrih dveh mesecih prejeli kot odmev na njihovo zahtevo po nujnem znižanju prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije. V GZS ob tem poudarjajo, da so jim iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MzIP) sicer poslali dopis s posameznimi argumenti, a še vedno niso prejeli zahtevane celotne analize posledic tega ukrepa. MzIP ob tem trdi, da v Energetskem zakonu ni podlage, ki bi omogočala, da bi obremenitve med končnimi odjemalci električne energije prerazporejali. Kot pravijo bi v primeru, da bi katero od skupin bistveno razbremenili, to pomenilo celo nedovoljeno državno pomoč. Poleg tega pa je zagotovitev potrebnih sredstev za izvajanje podporne sheme nuja, če želi Slovenija izpolniti dane zaveze in do leta 2020 zvišati delež obnovljivih virov energije na 25 odstotkov v končni bruto porabi energije.
V Gospodarski zbornici ob tem pozdravljajo napoved, da naj bi z novelo Energetskega zakona, ki po sprejemu na vladi čaka še na potrditev v državnem zboru, v bodoče razbremenili vse končne odjemalce in našli druge vire financiranja podporne sheme. Hkrati pa opozarjajo, da je odzivnost ministrstva na zaradi nekajkratnega dviga prispevkov povzročene velike finančne težave v podjetjih, prepočasna. Prav tako so mnenja, da je sedanji elektrošok v prvi vrsti posledica fotovoltaičnega balona, ki ga v Sloveniji nepremišljeno subvencioniramo že več kot tri leta. Tako naj bi Šlovenija cilje glede deleža energije iz sončnih elektrarn, ki si jih je zadala do leta 2020, zaradi prevelikih podpor že presegla. Na drugi strani pa je zaostal razvoj drugih oblik izrabe obnovljivih virov energije, ki bi lahko imeli večje multiplikativne učinke na druge gospodarske panoge v državi.
Po mnenju GZS si je Slovenija z uveljavitvijo obstoječe podporne sheme tako zabila avtogol, ki bo, če vlada ne bo hitro ukrepala, imel velike finančne posledice za ključna slovenska podjetja in bo ogrozil njihov nadaljnji obstoj. (bj)
E-novice
Dvakrat na teden v svoj e-nabiralnik prejmite novosti iz
področja elektrogospodarstva.
Prijavi se
Naročite revijo
Na leto izide 6 številk revije. Cena posamezne številke je 5 EUR, celoletna naročnina pa znaša 30 EUR + DDV.
Naroči revijo