Prireditev ob tem visokem jubileju so se udeležili številni gostje, med njimi tudi predsednik vlade Miro Cerar, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, državni sekretar za energetiko mag. Klemen Potisek, vodilni predstavniki elektroenergetskih družb in družb skupine HSE ter lokalnih skupnosti.
Slavnostni govornik
dr. Miro Cerar je v uvodnem nagovoru izpostavil, da se nam danes zdi samoumevno, da lahko uživamo nemoteno oskrbo z elektriko, pa ni bilo vedno tako. Dejstvo, da je gradnja HE Fala, ki pomeni začetek današnje slovenske energetike, skoraj v celoti potekala v času vihre prve svetovne vojne, je dokaz, kako pomembna je bila električna energija že v tistih časih. Danes pa je zanesljivost oskrbe z električno energijo ključen pogoj za izvajanje storitev, ki omogočajo delovanje in življenje sodobne družbe, saj brez elektrike sodobno življenje praktično ni več mogoče.
Kot je dejal dr. Cerar, je voda najpomembnejši obnovljivi vir energije. Hidroelektrarne proizvajajo okolju prijazno čisto energijo in s pridom izkoriščajo naravne danosti Slovenije. Naša vizija Slovenije je zelena Slovenija, zato se v vladi že ves čas zavzemajo za izrabo zelenih in čistih obnovljivih virov energije in zmanjšanje energetske odvisnosti skozi učinkovito rabo energije in povečevanje izrabe obnovljivih virov energije. Po besedah dr. Cerarja, je bil delež obnovljivih virov energije v celotni strukturi na začetku mandata te vlade precej nižji od trenutnega, pri čemer vlada še naprej pospešeno izvaja ukrepe, s ciljem, da bomo delež obnovljivih virov pravočasno povečali na dogovorjeno raven ene četrtine. Poleg okoljske sprejemljivosti, je nadaljeval dr. Cerar, je gradnja hidroelektrarn pomembna tudi zaradi gospodarske aktivnosti. Analiza neposrednih in posrednih finančnih učinkov gradnje hidroelektrarn namreč kaže, da gre za dobre in dolgoročne finančne naložbe države, zato bo nadaljevanje gradnje, predvsem na spodnji in srednji Savi, s takim tempom, kot ga izvajamo v tem mandatu, bo pomembno vplival tudi na ekonomsko aktivnost celotne Slovenije.
HE Fala, je sklenil dr. Cerar, še danes igra pomembno vlogo v energetski zgodbi regije, stoletnica njenega uspešnega delovanja pa je posebno priznanje vsem, ki so bili v njej zaposleni in so s svojim znanjem in predanostjo skrbeli za njeno nemoteno delovanje in prenašanje znanja na bodoče generacije. Nenazadnje pa je HE Fala zaradi svoje zgodovinske vrednosti tudi pomemben informativen in izobraževalen objekt, pri čemer je bil Muzej elektrarne Fala razglašen tudi za kulturni spomenik državnega pomena.
Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Matjaž Marovt je poudaril, da je bila odločitev o gradnji HE Fala pred stotimi leti bila pogumno in daljnovidno dejanje naših prednikov, ki so si drznili zgraditi elektrarno v času, ko so se ljudje komaj privajali na električno žarnico in razsvetljavo. Ravnanje naših prednikov pri odločanju je dober zgled za današnji čas, je nadaljeval Marovt, saj danes porabimo več električne energije, kot je proizvedemo v domačih elektrarnah, hkrati pa si ne upamo sprejeti odločitve za nove elektrarne.
Župan Občine Selnica ob Dravi Jurij Lep je ob tej priložnosti povedal, da je izgradnja elektrarne močno vplivala na razvoj teh krajev ter, da so kot lokalna skupnost že ves čas vpeti v pridobivanje energije. Občina Selnica ob Dravi zato 23. maj obeležuje kot svoj praznik in na ta dan se vedno spomnijo na leto 1918, ko je v teh krajih zagorela prva žarnica, ki se je napajala z električno energijo proizvedeno v hidroelektrarni Fala. Ob tem je še izpostavil zgledno sodelovanje z Dravskimi elektrarnami in izrazil željo, da bi te še naprej podpirale razvoj lokalne skupnosti tako kot doslej.
Direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej pa je poudaril, da v Sloveniji v tem trenutku nimamo proizvodnega objekta, ki bi imel takšno težo, kot jo je imela hidroelektrarna Fala ob začetku svojega obratovanja in jo ima še danes, saj v skupno bilanco proizvedene energije Dravskih elektrarn še vedno prispeva približno deset odstotkov vse energije.
Danes najstarejša hidroelektrarna na slovenskem delu reke Drave, je povedal Tumpej, deluje s tremi agregati, in sicer po prenovi kot ena najsodobnejših v državi. Na leto proizvede približno 260 GWh električne energije, v vsej svoji zgodovini pa je proizvedla skoraj 19.400 GWh, kar pomeni, da je s svojo proizvodnjo pokrila približno leto in pol vse sedanje slovenske porabe električne energije. Ob tem je še poudaril, da gre zasluga, da iz HE Fala še danes pridobivamo dragocene kilovate zelene energije, predvsem vsem dosedanjim zaposlenim, ki so s svojim delom prispevali, da je elektrarna ves čas obratovala zanesljivo in uspešno sledila tehnološkim posodobitvam.
Pestra zgodovina HE Fala
Reka Drava, na kateri danes domuje osem hidroelektrarn, s katerimi upravlja družba Dravske elektrarne Maribor, ki zagotavljajo dobro četrtino potrebne električne energije v Sloveniji, je bila nekoč drugačna – hitra in deroča reka, na kateri se je v 13. stoletju razmahnilo splavarstvo, ki se je obdržalo skoraj do sredine 20. stoletja, natančneje do aprila 1941, ko ga je prekinil začetek druge svetovne vojne. A še med obema vojnama je reka predstavljala pomembno splavarsko transportno pot skozi Podravje v Podonavje in naprej proti Črnemu morju.
28. septembra 1912 je bila izdana odločba o koncesiji na ime projektantskega podjetja Albert Buss v Gradcu v lasti Karla Scherbauma in tovarne strojev v Leobersdorfu pri Dunaju in leta 1913, ko je v zgodbo vstopil pravni naslednik koncesionarjev, družba Steiermärkische Elektrizität-Gesellschaft (krajše StEG) iz Gradca, se je pričelo z gradnjo. Zaradi prej omenjenega pomena splavarstva na reki Dravi je bilo graditeljem s koncesijsko pogodbo naloženo, da mora elektrarna omogočati prehajanje splavov, zato je bila zgrajena tako imenovana splavnica, ob njej pa še ribja steza. Dokler je bila hidroelektrarna Fala edina elektrarna na Dravi, je od pomladi do zgodnje jeseni po reki peljalo dnevno tudi do dvajset splavov s po 90 do 100 kubičnimi metri lesa.
Gradnja takšnega objekta je bila velikanski tehničen podvig, zato so projektiranje in vodenje gradnje prevzela švicarska podjetja, ki so imela z gradnjo hidroelektrarn takrat največ izkušenj. Potrebni kapital si je graditelj – družba StEG – priskrbel pri švicarskih bankah, pa tudi vgrajena oprema je bila večinoma proizvedena v Švici.
Po omenjenem začetku gradnje leta 1913 se je le-ta v začetku leta 1915 zaradi vojne ustavila, a se je že jeseni istega leta nadaljevala, saj so se pojavile za vojno proizvodnjo velike potrebe po elektriki v Tovarni dušika v Rušah. V gradnjo pa so bili vključeni vojni ujetniki iz Rusije in Italije.
6. maja 1918 so tako začeli obratovati prvi trije agregati, 9. maja četrti in 23. maja še peti agregat. Elektrarna, ki je bila prvotno zasnovana z zamislijo, da bo z električno energijo napajala omrežje industrijskega bazena Srednje Štajerske s središčem Gradcem, a so prvotne načrte prekrižali razpad avstro-ogrske države in nove državne meje, je tako malo pred koncem prve svetovne vojne proizvedla prve kilovatne ure električne energije na reki Dravi in začrtala pot vsem naslednjim. Leta 1925 je začel delovati šesti agregat in leta 1931 še sedmi agregat.
V obdobju med obema svetovnima vojnama je imela hidroelektrarna Fala velik narodnogospodarski pomen, saj je pospešila industrializacijo Maribora z okolico, njeno oskrbovanje z elektriko pa je segalo še naprej, vse do Prekmurja in Hrvaškega Zagorja. Tudi med drugo svetovno vojno je hidroelektrarna redno obratovala in je bila skupaj z zgrajenim omrežjem ter velenjsko in trboveljsko termoelektrarno zaplenjena in vključena v podjetje EVSÜD, ki so ga ustanovile okupacijske oblasti, s sedežem v Mariboru.
Po osvoboditvi je bila hidroelektrarna nacionalizirana in vključena v nastajajoči elektroenergetski sistem Slovenije, ki se je oblikoval z izgradnjo 110-kilovoltnega omrežja. V kasnejših letih se je znašla v različnih podjetniških oblikah – kot del združene gospodarske družbe, kot samostojna gospodarska družba – leta 1961 pa je sledila ponovna združitev v Dravske elektrarna Maribor, v okviru katerih deluje tudi danes.
Leta 1974 se je začela vgradnja osmega agregata v prvo pretočno polje, ki je začel obratovati tri leta kasneje. Leta 1986 pa se je začela obnova elektrarne in gradnja nove strojnice ter postopki za vgraditev devetega in deseta agregata v splavnici in ribji stezi. Leta 1990 so bili iz obratovanja izločeni agregati ena do tri, leto kasneje pa še štiri in pet. Istega leta sta začela obratovati agregata devet in deset.
Po opustitvi aktivne proizvodnje v stari strojnici in prenehanju delovanja najstarejših agregatov so razmere ponudile možnost za drugačno rabo. Dravske elektrarne Maribor so se takrat odločile v historičnem delu predstaviti zgodovino objekta in urediti muzejsko-predstavitveni prostor. Prenova je omogočila ohranitev in predstavitev enega slovenskih najpomembnejših spomenikov arhitekturne dediščine 20. stoletja. Že leta 1986 je bila tako hidroelektrarna Fala zaradi tehničnih in arhitekturnih kvalitet razglašena za tehnični spomenik lokalnega pomena, leta 2008 pa je bila z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.