HE Formin že v omrežju, a s četrtinsko močjo

Hude poplave, ki so lani jeseni prizadele Dravsko dolino, so Dravskim elektrarnam Maribor precej premešale srednjeročne  načrte, saj so morali letos v načrtih osrednjo pozornost nameniti sanaciji njenih posledic. Po grobih ocenah neposredna škoda, ki je nastala na elektrarnah in pripadajočih napravah, znaša dobrih 11 milijonov evrov, največ škode pa sta utrpeli HE Ožbalt in HE Formin ter njen odvodni kanal. Sanacijo naprav na HE Ožbalt so po besedah tehničnega direktorja DEM Andreja Tumpeja sredi januarja letos že uspešno končali, dobro poteka tudi sanacija naprav na HE Formin, kjer so že uspešno sanirali 110 kV stikališče in enega izmed agregatov, naslednji pa sposoben za obratovanje prve dni aprila, zatika pa se pri sanaciji odvodnega kanala. Podivjana Drava je namreč na dveh mestih prebila kanal in vanj nanesla skupno kar 650 tisoč m3 materiala, ki ga je treba odstraniti in vrniti na obrežje oziroma zemljišča, s katerih ga je odneslo v kanal. Odvoz in sanacija prvega dela poteka v skladu z načrti, zatika pa se pri sanaciji drugega dela, ki se nahaja na hrvaškem katastrskem območju , saj Dravske elektrarne pri pristojnih organih ne dobijo ustrezne podpore za začetek izvajanja nujno potrebne sanacije.
Če nam ne bo uspelo pravočasno zagotoviti ustreznega pretoka, pravi Andrej Tumpej, se nam ob morebitnih povišanih spomladanskih vodah na tem območju znova obetajo poplave in škoda v naseljih, na njivah in cestah, saj je sedanja struga Drave sposobna prenesti le pretoke do 700 m3 na sekundo. Poleg tega utegnejo zamude pri sanaciji tudi precej otežiti  potrebna dela, saj bo treba nanešeni material pozneje odstranjevati s pomočjo plavajočih bagerjev, kar pa je veliko dražje in bolj zamudno. V Dravskih elektrarnah si sicer močno prizadevamo najti ustrezno rešitev, poudarja Andrej Tumpej, ki pa je odvisna tudi od uresničitve ustreznega sklepa vlade RS Slovenije. Ta bi namreč morala dati soglasje za sklic slovensko hrvaške podkomisije za Dravo, ki bi obravnavala sanacijo poškodbe odvodnega kanala HE Formin, ki se nahaja na hrvaškem katastrskem območju.
 Kot že rečeno, eden agregat je že nared za ponovno obratovanje in je z 19. marcem letos začel znova obratovati, in sicer na začetku s četrtinsko močjo (30 MW), naslednji pa mu bo kmalu sledil. Kdaj jih bo mogoče obremeniti v celoti pa bo v prvi vrsti odvisno od zagotovitve potrebne prepusnosti odvodnega kanala oziroma od tega, kako bodo napredovala sanacijska dela v odvodnem kanalu.
V okviru sanacij posledic lanskih poplav gre med večjimi letošnjimi investicijami omeniti še sanacijo leve brežine Drave pri HE Vuhred, ki je ocenjena na 800 tisoč do milijon evrov ter sanacijo več manjših poškodb brežin vse od Dravograda do Ptuja, pa tudi sanacijo varovalnega zidu na območju samega mesta Ptuj. (bj)