Družba HESS, ki uspešno nadaljuje izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, je zaključila z izgradnjo tretje v verigi, hidroelektrane Krško. 7. marca 2013 je bil uspešno izveden tehnični pregled objekta jezovne zgradbe HE Krško. Na podlagi uspešno zaključenih del je Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor 11. marca 2013 izdalo odločbo, ki investitorju HESS odreja poskusno obratovanje jezovne zgradbe HE Krško za dobo enega leta od začetka poskusnega obratovanja. HESS bodo na podlagi odločbe skladno z Zakonom o graditvi objektov (ZGO) začeli s poskusnim obratovanjem jezovne zgradbe HE Krško 1. aprila 2013.
Dela na HE Krško so zaključena, izvedeno je bilo tudi pogodbeno poskusno obratovanje agregatov. HE Krško trenutno obratuje pri vmesni koti akumulacijskega bazena 162,90 m, kar je 1,1 metra pod nazivno koto. Obratovanje in vsa testiranja so odvisna od hidroloških razmer in razpoložljivega vodnega padca na HE Krško.
Testiranje potekalo skladno s pričakovanji
Testiranje je po besedah Jakoba Šarmana, vodje gradbenega oddelka in pomočnika vodje projekta HE Krško, potekalo skladno s pričakovanji, tudi v pogodbenem poskusnem obratovanju ni bilo večjih težav. Ker pa je akumulacijski bazen še vedno na vmesni koti 162,90 metrov, kar je 1,1 metra pod nazivno koto, bo potrebno ponoviti določena testiranja opreme in agregatov tudi na nazivni koti 164,00 metrov.
Na akumulacijskem bazenu so zaključene ureditve brežin in sanacije kmetijskih površin Guntškega polja, Pijavškega, Leskovškega in Presladolskega polja. Zemljišča so po izvedeni parcelaciji v večini vrnjena lastnikom. Zaključena je izvedba tesnitev železnice na levem bregu v bazenu. Voda v bazenu je dvignjena na vmesno koto 162,90 metrov. Dvig na končno koto 164,00 metra ne bo možen do izvedbe rekonstrukcije odseka ceste G1-5 med HE Krško in Brestanico, kjer je investitor Družba RS za ceste (DRSC). Uvedba izvajalca v delo za rekonstrukcijo ceste G 1-5 je bila izvedena 21. januarja 2013. Skladno s terminskim planom izvajalca rekonstrukcije ceste naj bi bil omogočen dvig vode bazena na nazivno koto 164,00 metra okrog 20. aprila 2013. V sklopu pogodbenega obsega del za akumulacijski bazen se izvaja poglabljanje struge dolvodno od jezovne zgradbe, ki naj bi bilo prav tako končano do tega datuma. Urejanje okolice v obsegu jezovne zgradbe HE Krško je bilo zaključeno v začetku meseca marca, v sklopu bazena dolvodno pa dela zaključuje investitor Infra.
Slabša hidrologija pustila pečat na proizvodnji električne energije
Začetek polnjenja akumulacijskega bazena, zagonskih preizkusov in testiranj agregatov je zaradi majhne količine padavin v prvih osmih mesecih leta 2012 zaznamoval rekordno nizek pretok reke Save. Hidrologija je bila v povprečju v tem obdobju za 45 odstotkov nižja od povprečnega tridesetletnega povprečja reke Save. Najnižja srednja mesečna vrednost pretoka v letu 2012 je bila v mesecu avgustu in je znašala 54,1 m3/s. Navkljub izredno slabim obetom v prvih osmih mesecih se je hidrologija v zadnjih štirih mesecih leta 2012 izboljšala in testiranja agregatov so lahko potekala brez bistvenih odstopanj. Vendar je kljub temu slabša hidrologija pustila svoj pečat na proizvodnji električne energije. Količina proizvedene električne energije na HE Krško v letu 2012 namreč znaša 23,65 GWh (realizirana v zadnjem četrtletju 2012) . Za primerjavo samo v prvih dveh mesecih leta 2013 je HE Krško proizvedla že 21,09 GWh električne energije. Hidrologija, je bila v jeseni in pozimi v povprečju cca. 40 % višja od dolgoletnih tridesetletnih pretokov.
Težave gradbincev uspešno rešene
Pogodbe s partnerji oziroma izvajalci na projektu se po besedah Šarmana v glavnem zaključujejo. Likvidacija izvajalca Montavar metalna nova in stečaj vodilnega konzorcijskega partnerja za izvedbo gradbenih del Primorje sta pomenila precejšnje težave pri zaključevanju del in pridobitvi bančnih garancij. Pri Montavarju so z aneksom k pogodbi izvzeli določen pogodbeni obseg dela, montažo hidromehanske opreme je s pogodbo prevzel izvajalec Metalvar, na katerega so se tudi prenesle pravice in obveznosti iz naslova jamčenja za odpravo napak v garancijskem roku. Stečaj izvajalca Primorje se je zgodil ravno v času končnega pogodbenega roka, tako da se je lahko pogodba tudi zaključila. Zaključna gradbena dela je izvedla družba Rudarski gradbeni programi (RGP).
Kot je znano, bo HE Krško sicer daljinsko vodena, a ne bo brez posadke. Ta bo na objektu prisotna 24 ur na dan, torej neprekinjeno. Glavni razlog za to je bližina Nuklearne elektrarne Krško (NEK), saj lahko tako dežurni v vsakem trenutki odreagirajo, če bi bilo potrebno ukrepati. Poleg tega morajo zaradi poskusnega obratovanja zagotavljati vzdrževanje kote akumulacijskega bazena in ustrezen naravni pretok reke, ki ga morajo po sporazumu zagotavljati za NEK.
Vladimir Habjan