HE na Savi bi prinesle vrsto sinergijskih učinkov

V Republiki Sloveniji od razpoložljivih obnovljivih virov, potrebnih za povečanje načrtovanega deleža v proizvodnji električne energije, izstopa reka Sava, ki je le s 34-odstotno izkoriščenostjo razpoložljivega hidropotenciala največji vir za uresničitev načrtovane energetske politike, poudarja univ. dipl. ing. Drago Polak, ki ga je septembra letos nadzorni svet družbe Savske elektrarne Ljubljana ponovno imenoval za direktorja družbe SEL. 

Gospod Polak, katerim projektom boste v prihodnjih letih namenjali večjo pozornost?

V vseh planskih aktih je vloga verige hidroelektrarn na reki Savi omenjena kot eden realnih in najperspektivnejših obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. Zato so cilji družbe SEL rekonstrukcija in doinstalacija obstoječih HE, pridobitev koncesij na reki Savi in njenih pritokih ter izgradnja vseh načrtovanih HE na reki Savi od HE Medvode do hrvaške meje v sodelovanju s partnerji.

Kako uresničujete omenjene cilje?

To uresničujemo z nakupom 14,7% deleža v HESS d.o.o. v letu 2014 in kot družbenik z vlaganji v izgradnjo HE Brežice in HE Mokrice v naslednjih letih. Poleg tega smo kot 30% družbenik SRESA d.o.o. vključeni v projekt izgradnje HE na srednji Savi. Poleg velikih HE pa se v zadnjem času posvečamo nakupu izgradnji in obnovi MHE na Savi in njenih pritokih. Tako začenjamo v letošnjem letu z obnovo MHE Goričane (na reki Sori), pripravljamo pa tudi projektno dokumentacijo za gradnjo nove MHE Borovlje na prodni pregradi Javornik nad HE Moste.

Sicer pa tudi v prihodnje ostajajo strateški cilji družbe varno in zanesljivo obratovanje in vzdrževanje HE, njihovo daljinsko vodenje, ter upravljanje verige HE na Savi in njenih pretokih iz centra vodenja SEL v Medvodah. Z optimalno kadrovsko strukturo zaposlenih želimo skupaj s partnerji investirati v nove proizvodne zmogljivosti na temelju obnovljivih virov energije (HE na Savi in pritokih, vetrne elektrarne, male fotonapetostne elektrarne, itd.).

Zakaj po vašem mnenju ne pride do odločilnega premika pri uresničevanju projekta za izgradnjo HE na srednji Savi?  

V Sloveniji imamo že sedaj od vseh držav članic EU največji delež (37,9%) ozemlja zaščitenega z Naturo 2000, kar investitorje, predvsem infrastrukturnih projektov, postavlja pred težko nalogo, kako na ekonomsko vzdržen način sploh umestiti objekte v prostor z izvedbo vseh potrebnih omilitvenih in izravnalnih ukrepov. Za HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save je tako Vlada RS v svojem sklepu, sprejetem marca lansko leto, naložila vsem pristojnim ministrstvom in njihovim strokovnim službam, ki sodelujejo pri pripravi državnih prostorskih načrtov za umeščanje hidroelektrarn na območju srednje Save v prostor, da gradiva obravnavajo prednostno.

Naložila jim je tudi, da nemudoma aktivno pristopijo k iskanju optimalnih rešitev, ki bodo omogočile čim večji izkoristek energetske izrabe vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije. S tem naj si prizadevajo, da bi dosegli nacionalni cilj za delež energije iz OVE v končni porabi energije v letu 2020 ob sočasnem zagotavljanju biotske raznovrstnosti, ki jo varuje evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000.

Kje se kažejo trenutno ovire, kako jih preseči?

Trenutno pomeni velik zastoj pri izvajanju projekta negotovost, ali bo možno podpisati koncesijsko pogodbo za celoten predviden obseg (sklenjena veriga HE), kakor ga predvideva Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na vodnem telesu reke Save od Ježice do Suhadola. Širitev območij Natura 2000 na dele srednje Save, je namreč izpostavila vprašanje izgradnje sklenjene verige HE na srednji Savi in s tem tudi na spodnji Savi.

Ob trenutnih cenah električne energije na evropskih trgih in zavezah, ki jih v predlogu koncesijske pogodbe koncesionarju nalaga koncedent, je zato problematično in ekonomsko vprašljivo kakršnokoli vlaganje v projekt izgradnje HE na srednji Savi. Predpogoj za uspešno izvedbo projekta HE na srednji Savi so namreč izenačeni pogoji s pogoji izgradnje HE na spodnji Savi in zagotovljena izgradnja vseh planiranih HE. Družbeniki družbe SRESA smo si skupno prizadevali, da se ta vprašanja razrešijo, vendar neuspešno, tako da prav iz tega razloga tudi še ni bila podpisana koncesijska pogodba.

Kateri so poglavitni sinergijski učinki, ki naj bi jih dosegli z izgradnjo celotne verige HE na Savi?

Izgradnja celotne verige hidroelektrarn na Savi je opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in predstavlja prioriteto tudi glede na že podeljeno koncesijo na spodnji Savi. Predvidene hidroelektrarne na srednji Savi bodo povezale hidroelektrarne na zgornji in spodnji Savi v sklenjeno energetsko verigo in omogočile optimalno izkoriščanje razpoložljivega vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vira, kar pomeni pomemben sinergijski učinek med družbami SEL, SRESA in HESS.  

Izgradnja sklenjene verige bo imela pomemben vpliv na kvaliteto proizvedene energije, saj bi se v tem primeru razmerje med pasom in trapezom spremenilo v 30:70 v korist trapezne energije, nesklenjena veriga pa ima razmerje 80:20 v korist pasovne energije. Poleg tega pa bo celotna veriga lahko pomembno prispevala k zagotavljanju sistemskih storitev. HE na srednji Savi so zaradi tega predvsem tudi projekt nacionalnega pomena, saj bodo občutno povečale fleksibilnost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, pomembno prispevale k izpolnitvi zahtev direktive Evropske unije o obnovljivih virih energije ter z vključevanjem domačih podjetij pospešile gospodarsko aktivnost v državi.  

Utemeljitve za projekt izhajajo iz Kjotskega sporazuma, Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ter nacionalnega Akcijskega načrta OVE. Ciljev 25 % deleža OVE v končni rabi energije oz. 39,3 % deleža električne energije iz OVE v proizvedeni električni energije za leto 2020, po vseh znanih energetskih scenarijih ne bo možno doseči brez HE na srednji Savi. V usmeritvah za EKS pa so postavljeni še ambicioznejši cilji. Pomemben sinergijski učinek je tudi enotno vodenje vseh HE na Savi iz že obstoječega CV SEL na lokaciji HE Medvode.

Z dokončanjem načrtovanih HE na zgornji Savi (doinstalacija HE Moste), na srednji Savi (načrtovane pretočne HE, doinstalacija HE Medvode, ena ČHE) ter na spodnji Savi (še preostale HE) bi na tej reki lahko pridobivali skupaj okoli 2.100 GWh električne energije letno, ob instalaciji moči okrog 650 MW.  

Kaj so pokazali izsledki analize o družbeno ekonomskih posledicah, če ne bo zgrajena celotna veriga hidroelektrarn na Savi?

Rezultati analize energetskih in družbeno ekonomskih posledic nesklenjene verige hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi, v primeru da se ne zgradi ljubljanski del Save, kažejo, da izgubimo 120 MW moči in 336 GWh električne energije iz obnovljivega vira energije. Zaradi nesklenjene verige se proizvodnja vršne energije drastično zniža iz 1.351 GWh na le 105 GWh na leto, ter hkrati omeji sistemska vloga verige v EES. Prihodki od prodaje električne energije bi se znižali za 27% in temu sorazmerno tudi prihodki v državni blagajni zaradi znižanja DDV-ja, vodnih povračil, koncesijskih dajatev in nadomestil.

Zaradi nezmožnosti delovanja sklenjene verige HE od Mavčič do Mokric se je oz. se bo v zgrajene HE na spodnji Savi preinvestiralo preko 130 milijonov evrov. Ob nezmožnosti načrtovanega razvoja regije tudi slovenska industrija in gradbena operativa ne bo mogla realizirati preko 530 milijonov evrov prihodkov.  

Kot ste že poudarili, je od vseh obnovljivih virov energije z vseh vidikov najoptimalnejša izraba še neizkoriščenega hidroenergetskega potenciala rek. S čim utemeljujete to mnenje?

Slovenija ima od skupnega 19.440 GWh na leto teoretičnega potenciala rek izkoriščenega le 4.500 GWh na leto. Po ugotovitvah EU komisije so eksterni stroški pridobivanja električne energije v HE najnižji glede na vse ostale vire. To pomeni, da so ovrednoteni dolgoročni vplivi na okolje v času izgradnje in eksploatacije iz HE najnižji. Poleg tega je predvidljivost proizvodnje iz HE največja in z izgradnjo akumulacijskih in črpalnih hidroelektrarn zagotovimo ustrezno rezervo in nadomeščanje ne le izpadov klasičnih elektrarn temveč tudi ostalih obnovljivih virov, kot sta veter in sonce.

Pri pretvorbi primarnega energenta v električno energijo dosegamo pri proizvodnji električne energije v HE do 95 odstotka izkoristka, medtem ko pri sončnih elektrarnah le od 7 do 17 odstotkov. V življenjski dobi HE proizvedejo več kot 250-krat več energije kot jo potrebujemo za izgradnjo in obratovanje, medtem ko je izplen pri sončnih elektrarnah 5-krat manjši.

Za potrošnike in industrijo je poleg zanesljive oskrbe pomembna predvsem cena te energije. V letu 2013 smo v Sloveniji za 220 GWh proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn izplačali že 60 milijonov evrov podpor, tako da nas je energija iz sončnih elektrarn stala preko 310 evrov na MWh, iz HE pa le 40 evrov na MWh. Dokler ne bo izboljšana tehnologija pretvorbe sončne energije v električno energijo je prihodnost glede na tehnične in ekonomsko ugodnejše parametre vsekakor na strani proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah.

Kako je omenjeno področje trenutno urejeno v obstoječem osnutku novega Energetskega koncepta Slovenije?

V usmeritvah za pripravo EKS je premalo izpostavljena problematika umeščanja objektov v prostor, ob že konkretni zaščiti območij v Republiki Sloveniji zaščitenih z Naturo 2000. V RS se že ob do sedaj največjem deležu zaščitenega ozemlja v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije z vsakim biogeografskim seminarjem območja zaščitena z Naturo 2000 le še povečajo.

Ker gre pri izrabi še za polovico ekonomsko neizkoriščenega hidropotenciala slovenskih vodotokov in le četrtino celotnega potenciala, in ker je ta OVE z vseh vidikov (makroekonomski, energetski, razvojni, gospodarski, turistični, itn.) najbolj kvaliteten, je potrebno v EKS konkretno navesti kateri vodotoki bodo energetsko izkoriščeni (srednja Sava, doinstalacija HE Moste, zgornja Sava, Mura ... ) in to s strateškimi dokumenti države tudi zagotoviti.  

Kakšen je vaš pogled na trenutno ceno električne energije in na podpore za izgradnjo MHE? Kako spodbuditi večji delež OVE?

Cene električne energije so na zgodovinsko najnižjih nivojih, ki kljub stalnemu zniževanju stroškov v proizvodnih družbah ne zagotavljajo dolgoročnega pozitivnega poslovanja, ter predvsem vlaganja v nove proizvodne kapacitete. Tako kot končnim kupcem električne energije rastejo število in višina dajatev, stalno rastejo tudi nam obremenitve na MWh in s tem stroški, na katere ne moremo vplivati.

Kljub temu, da znašajo eksterni stroški pridobivanja električne energije iz HE v EU okoli 1 evro na MWh je danes naša MWh obremenjena že z več kot 7 evri. Takšna obremenitev ob nizkih tržnih cenah električne energije vsekakor ni dobra osnova za vlaganje v nove proizvodne kapacitete, še posebej, če upoštevamo še zahtevno in drago umeščanje v prostor glede na največji procent ozemlja v EU zaščitenega z Naturo 2000.

Glede malih hidroelektrarn je situacija podobna, saj so najboljše energetske lokacije večinoma že izkoriščene in zato MHE na nizkih padcih zaradi visokih specifičnih vlaganj na kW brez podpore ne zagotavljajo pričakovane povrnitve vloženih sredstev. Za večji delež OVE je torej potrebna njihova razbremenitev glede dajatev, ter zagotovitev možnosti umestitve v prostor ob izvedbi potrebnih omilitvenih ukrepov.

Miro Jakomin