Gradnja verige elektrarn na spodnji Savi se preveša v drugo polovico. Kot je znano, HE Boštanj in HE Blanca že nekaj časa nemoteno obratujeta, dela na HE Krško pa so v sklepni fazi: letošnjega junija je bilo uspešno opravljeno prvo vrtenje z vodnim natokom na agregatu 3, julija pa uspešno izvedena prva sinhronizacija in vključitev elektrarne v elektroenergetsko omrežje Slovenije. Montažna dela na drugih agregatih se nadaljujejo. Premaknilo se je tudi na HE Brežice, saj je vlada na seji 27. junija 2012 izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za območje hidroelektrarne Brežice. Na HE Mokrice se DPN pripravlja za javno razgrnitev in javno obravnavo.
Projekt je s sprejetim DPN za HE Brežice gotovo dobil nov zagon, saj se je postopek vlekel kar šest let. Območje HE Brežice se nahaja v občinah Krško in Brežice in obsega približno 2.300 ha. Hkrati z energetskimi ureditvami za HE Brežice z državnim prostorskim načrtom načrtujejo tudi poplavno varnost in druge ureditve vodne infrastrukture: visokovodne nasipe z ureditvami, ki bodo omogočale aktiviranje zadrževalne sposobnosti Krško-Brežiškega polja pri nastopu najvišjih visokih voda reke Save, ureditev prehoda za vodne organizme in obsežnih nadomestnih habitatov, ureditev izlivnih odsekov vodotokov, ureditev odvodnjavanja zalednih površinskih voda, ureditev zadrževalnikov proda na pritokih, vodne ureditve na drugih infrastrukturnih objektih v območju vpliva visokih voda, ureditve v zaledju zaradi dviga podzemnih voda in poglabljanja spodnje vode, center za obiskovalce hidroelektrarne ter vrsto lokalnih ureditev.
V HESS že nekaj časa teče vse v smeri priprave za naslednjo fazo, ki se bo končala z okoljevarstvenim soglasjem in gradbenim dovoljenjem. Po ocenah v HESS bi lahko gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela pridobili do konca 2012, prihodnje leto pa se bodo začela intenzivna gradbena dela.
Veriga petih hidroelektrarn
Gradnji HE Brežice in HE Mokrice spadata v sklepni del zgraditve verige HE na spodnji Savi. Dolgoročno predvidena energetska izraba reke Save obsega sklenjeno verigo energetskih stopenj od Mavčič do državne meje pri Mokricah. Veriga je razdeljena na tri odseke, pri čemer je odsek na spodnji Savi med Vrhovim in Mokricami v ekonomskem in energetskem pogledu najbolj zanimiv. Morfologija terena namreč omogoča sorazmerno ugodno gradnjo brez velikih posegov v okolje in vplivov na drugo infrastrukturo. Zaradi bogatih vodonosnih stranskih pritokov Savinje in Krke so na tem odseku Save tudi najugodnejše hidrološke razmere.
Sedanji projekt obsega gradnjo petih hidroelektrarn (in pripadajoče lokalne in državne infrastrukture): HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice, prvotno zamišljeni koncept pa je sprva predvidel sedem stopenj (še HE Vrhovo in HE Brestanica). Hidroelektrarne so pretočnega tipa z akumulacijami, ki omogočajo dnevno izravnavo pretokov. Akumulacija HE Vrhovo, ki je sicer v lastništvu Savskih elektrarn Ljubljana in je bila zgrajena prva, bo imela na spodnji Savi po zgraditvi vseh HE vlogo čelnega bazena za verigo hidroelektrarn na spodnji Savi, ob zgraditvi celotne verige (tudi hidroelektrarn na srednji Savi) pa bo prevzela vlogo vmesnega izravnalnega bazena. Akumulaciji HE Brežice in HE Mokrice pa bosta prevzeli vlogo izravnalnega bazena.
Projekt zgraditve hidroelektrarn na spodnji Savi pomeni enega največjih projektov v slovenskem elektrogospodarstvu v zadnjem stoletju in je ena največjih energetskih naložb v Sloveniji. Za gradnjo elektrarn je predvidenih 42 mesecev, gradnja vsake pa se začne po poteku 36 mesecev od začetka gradnje predhodne elektrarne. V zvezi z gradnjo zadnjih dveh elektrarn na spodnji Savi je bil leta 2011 sprejet Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1), s katerim je določeno, da mora biti celotna veriga HE zgrajena najpozneje do konca leta 2016, uporabno dovoljenje pa pridobljeno do konca leta 2017.
Vrsta razlogov za gradnjo
Projekt zgraditve verige hidroelektrarn združuje interese koncedenta – Republika Slovenija (Ministrstvo za gospodarstvo), koncesionarja – Holding Slovenske elektrarne ter lokalnih skupnosti. Ključni cilj koncesionarja je povečanje lastne proizvodnje električne energije z izkoriščanjem vodnih virov, medtem ko Republika Slovenija zasleduje cilje s področja vodnega režima in rabe vode, rabe prostora in varstva dobrin, socialnega vidika in izkoriščanja vodnega energetskega potenciala, ki jih je določila z zakonom. Z zgraditvijo verige hidroelektrarn želita koncedent in koncesionar povečati delež hidroenergije v proizvodni strukturi elektroenergetskega sektorja, minimizirati vplive na okolje z izkoriščanjem vode kot obnovljivega in cenovno ugodnega energetskega vira energije, upočasniti naraščanje energetske odvisnosti države z domačimi viri energije, pospešiti lokalni, regionalni razvoj in nacionalni razvoj.
Drugi razlogi so še okolju neškodljivi objekti in njihova dolga življenjska doba, ureditev vodotoka Save in boljši izkoristek ugodnega vira električne energije, del prihodka od koncesijske dajatve se lahko nameni izvajanju razvojnih programov, racionalna raba prostora, zagotavljanje novih delovnih mest, večja poplavna varnost, konkurenčnost slovenskega elektrogospodarstva, pripravljenost na povečevanje porabe električne energije, stabilnejše obratovanje energetskega sistema in večja samostojnost, bogatenje državnega kapitala in višja kakovost življenja.
Posebno prednost projektu daje dejstvo, da gre za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije z namenom zmanjševanja onesnaževanja okolje, kar je usklajeno tudi s sprejetimi usmeritvami Evropske unije. Zgraditev je pomembna tudi z vidika izpolnjevanja zahtev kjotskega protokola, izpolnjevanja zahtev Akta o pristopu, naraščanja cen emisijskih kuponov in drugih energentov in trgovanja z zeleno energijo.
Potrebe po zgraditvi hidroelektrarn na spodnji Savi
Slovenija je neto uvoznica električne energije, negativna energetska bilanca pa se vleče od leta 2003. Takrat je bilo treba začeti resno razmišljati ne samo o omejevanju rasti porabe električne energije, temveč tudi o investicijah v nove proizvodne zmogljivosti, pri čemer se kot najboljša alternativa kaže ravno investiranje v hidroelektrarne in v druge elektrarne na obnovljive vire energije. Veriga hidroelektrarn na spodnji Savi bo povišala instalirano moč na pragu celotnega elektroenergetskega sistema za 180 MW (brez HE Vrhovo). Razpoložljiva električna energija se bo z zgraditvijo verige povišala za 689 GWh na leto (upoštevana povprečna letna proizvodnja hidroelektrarn). Spodnja savska veriga bo tako glede na trenutno porabo pokrila okrog pet odstotkov slovenskih potreb po električni energiji.
Investicija v gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi je razdeljena na dva dela: na investicijo v gradnjo objektov energetske ureditve (energetski del) in investicijo v gradnjo objektov državne, lokalne in vodne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju (infrastrukturni del). Glede na navedeno delitev investicije je razdeljeno tudi investitorstvo. Investitor zgraditve objektov energetske ureditve je podjetje Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), investitor zgraditve objektov državne, lokalne in vodne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture pa družba Infra kot javno podjetje v obliki enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo.
Silvester Jeršič, Vladimir Habjan