Zaradi suše in nizkega vodostaja Soče so konec julija začasno prekinili obratovanje Solkanske hidroelektrarne. Po začasnem izboljšanju hidrologije so elektrarno znova zagnali in njeno obratovanje prilagajali razpoložljivemu pretoku reke Soče. V torek ob 21. uri pa so jo zaradi nizkega pretoka Soče morali ponovno zaustaviti. HE Solkan je sicer najmlajša izmed elektrarn na Soči, začetek njenega obratovanj pa sega v leto 1984. Moč elektrarne znaša 32 MW, povprečna letna proizvodnja pa 105 GWh. Letošnje hidrološke razmere sicer niso naklonjene proizvodnji hidroelektrarn, kar potrjujejo tudi podatki o proizvodnji v prvih šestih letošnjih mesecih. Tako so vse hidroelektrarne na Soči v prvi polovici leta v prenosno omrežje oddale le 246,8 GWh električne energije, kar je bilo za dobrih 42 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju in tudi za tretjino manj od prvotnih bilančnih pričakovanj.
Solkanska hidroelektarna je tipična klasična pretočna elektrarna. Prve projekte zanjo je že leta 1899 predlagal berlinski AEG, sledili pa so še italijanski Generalni načrt hidroenergetske izrabe Soče iz leta 1938, Osnovni energetski projekt Soče iz leta 1959 in končno idejni projekt HE Solkan iz leta 1964, ki pa je šele konec sedemdesetih let pripeljal do investicijskega načrta. V tem izjemno dolgem obdobju je bila izdelana vrsta topografskih in geoloških študij, geomehanskih raziskav in hidravličnih raziskovalnih del, narejene so bile modelne raziskave pretočnih polj. Sledile so še raziskave o vplivu bazena na okolje in nizvodno strugo ter raziskava o stabilnosti brežin in zavarovanju ceste in železnice. Še posebej pomembne so bile raziskave o vplivu akumulacije na črpališčih Mrzlek in Prelesje, ki predstavljata nepogrešljiv vir pitne vodne za vodovodno zajetje Brda. Dveletni ciklus dnevnih opazovanj in spremne študije so dali potrebna zagotovila, da zajezitev ne bo povzročila vdora vode iz Soče. Prva dela so se začela šele dve leti po tem, ko so stopili v veljavo Osimski sporazumi leta 1979, leta 1980 pa so bile v projekt vključene tudi novejše raziskave izkoriščanja vodnih virov, na osnovi katerih je bila sprejeta odločitev o postavitvi treh enakih agregatov s požiralnostjo po 60 m3/s. Elektrarna je lokalno avtomatizirana in daljinsko vodena iz centra vodenja Soških elektrarn v Novi Gorici.