Hidro energija

Hidroelektrarne oktobra krepko pod planom

Slabši proizvodnji hidroelektrarn v desetem mesecu so botrovale predvsem neugodne hidrološke razmere, zaradi manjših pretokov pa je bila proizvodnja hidroelektrarn v primerjavi z lansko manjša kar za 61,6 odstotka.

Hidroelektrarne oktobra krepko pod planom

Sušni oktober je precej izpraznil korita slovenskih rek, posledično pa je bila tudi hidroproizvodnja krepko pod lansko in tudi precej pod prvotnimi bilančnimi napovedmi. Iz elektrarna na Dravi, Savi in Soči je bilo namreč oktobra v prenosno omrežje oddanih zgolj 238,3 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma le dobrih 38 odstotkov lanskih količin, dejanski doseženi rezultati pa so bili tudi za 34,5 odstotka slabši od količin zapisanih v elektroenergetski bilanci. Proizvodna odstopanja v primerjavi z oktobrom lani je bilo zaznati na vseh vodotokih, pri čemer so hidroelektrarne na Savi za lanskimi primerjalnimi rezultati zaostale za dobrih 69 odstotkov, proizvodnja Dravskih elektrarn je bila manjša za slabih 63 odstotkov, elektrarne na Soči pa so v prenosno omrežje oddale dobrih 46 odstotkov manj električne energije kot oktobra lani.

Z oddanimi zgolj 277,1 milijona kilovatnih ur je bila za skoraj 39 odstotkov slabša od primerljive lanske tudi proizvodnja v TEŠ, medtem ko je Nuklearna elektrarna Krško z oddanimi 507,9 milijona kilovatnih ur ostala na približno lanski ravni (-1,8 odstotka).

Iz vseh domačih proizvodnih virov nam je sicer oktobra uspelo zagotoviti milijardo 60,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za tretjino manj kot lani in tudi za dobrih 12 odstotkov manj kot je bilo sprva predvideno z elektroenergetsko bilanco. Za izravnavo vseh potreb smo morali tako oktobra 851 milijonov kilovatnih ur uvoziti (78-odstotna rast glede na oktober lani), v sosednje elektroenergetske sisteme pa smo oddali 783,4 milijona kilovatnih ur ali za petino manj električne energije kot v enakem času lani.   

Brane Janjič
O avtorju