Obilnejše padavine v septembru se odražajo tudi na proizvodnji hidroelektrarn, saj so te deveti letošnji mesec v prenosno omrežje oddale kar 447,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 60,5 odstotka več kot septembra lani in tudi za skoraj 35 odstotkov več, kot je bilo sprva načrtovano z elektroenergetsko bilanco. Tokrat so občutno večjo proizvodnjo od lanske dosegli na vseh vodotokih, najbolj pa se je ta povečala v Dravskih elektrarnah (za neverjetnih 70,7 odstotka), ki so k skupnemu izkupičku prispevale kar 321,2 milijona kilovatnih ur.
Po zaslugi ugodne hidrologije, predvsem v drugi polovici leta, dobro kaže tudi s proizvodnjo na letni ravni, pri čemer so hidroelektrarne v prvih devetih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale 3 milijarde 300,2 milijona kilovatnih ur in tako lanske primerjalne rezultate presegle za 13 odstotkov, dejanska proizvodnja pa je bila tudi za dober odstotek nad prvotnimi bilančnimi napovedmi. Glede na to, da jesenski meseci običajno pomenijo tudi dobro hidrologijo je tako spodbudne proizvodne rezultate pričakovati tudi ob koncu leta.
Drugače smo iz vseh domačih proizvodnih virov v prvih devetih letošnjih mesecih uspeli pridobiti 10 milijard 410,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 1,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Od tega je bil prispevek hidroelektrarn 3 milijarde 300,2 milijona kilovatnih ur, NEK je prispevala 4 milijarde 534,8 milijona kilovatnih ur in termoelektrarne s TEŠ na čelu 2 milijardi 575,5 milijona kilovatnih ur.