V prvih šestih mesecih so hidroelektrarne v prenosno omrežje oddale 1,5 TWh električne energije kar je bilo za tretjino manj kot lani.
Letošnje hidrološke razmere proizvodnji električne energije iz hidroelektrarn niso najbolj naklonjene, saj so te v prvi polovici leta uspele zagotoviti »le« dve tretjini lanskih količin ali natančneje iz tega vira smo v prvih šestih mesecih uspeli zagotoviti milijardo 526,8 milijona kilovatnih ur električne energije. Dejansko doseženi rezultati so bili tudi za skoraj tretjino pod prvotnimi bilančnimi pričakovanji. Na drugi strani pa se je s povečano proizvodnjo izkazala termoelektrarna Šoštanj, ki je od začetka leta do konca junija v prenosno omrežje prispevala 2 milijardi 11,5 milijona kilovatnih ur in s tem primerjalne rezultate z letom prej presegla za 22 odstotkov. Po zaslugi dobrega obratovanja NEK, TEŠ in drugih termo objektov je letošnji polletni izkupiček v primerjavi z enakim lanskim obdobjem vendarle nekoliko ugodnejši, saj so slovenske elektrarne z oddanimi 6 milijardami 684,2 milijona kilovatnih ur za lanskimi rezultati zaostale »zgolj« za 6 odstotkov.
Za zagotovitev nemotene oskrbe smo morali nekaj električne energije uvoziti tudi iz sosednjih elektroenergetskih sistemov, pri čemer je prevzem iz tujine v prvih šestih letošnjih mesecih znašal 4 milijarde 742,7 milijona kilovatnih ur (za 12,7 odstotka več kot lani), na tuje pa je, ob upoštevanju polovico proizvodnje NEK za Hrvaško, v enakem času romalo 4 milijarde 698 milijonov kilovatnih ur električne energije (za 3,1 odstotka manj kot lani).