Hidroenergija je bila vedno ključni del slovenske energetike

Beseda je tekla predvsem o vlogi in pomenu večnamenske izrabe vodnih virov za doseganje ciljev prehoda v nizkoogljično družbo in razvoj gospodarstva, zato so predstavili obstoječe in načrtovane večnamenske projekte na reki Savi. Ob tem so se dotaknili tudi vloge energetske izrabe vodnih virov v NEPN in EKS, prostorskih potencialov za tovrstne objekte, ki jih narekuje zakonodaja, ter narodnogospodarskih vidikov gradnje HE v Sloveniji. Ob koncu srečanja so sprejeli še zaključke z zahtevami in priporočili, da se odpravijo ovire, ki zavirajo načrtovan terminski plan, in onemogočajo Sloveniji, da doseže postavljene cilje in deleže obnovljivih virov v končni rabi energije.

Energetski prehod Slovenije v brezogljično družbo je izjemen izziv za slovensko energetiko, gospodarstvo ter vse državljane Slovenije. Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je ob tem izpostavila, da se bodo potrebe po energiji povečevale, zato moramo najti odgovor, kako jim bomo lahko zadostili. Podnebnim spremembam se mora namreč prilagoditi tudi gospodarstvo, ki pa za konkurenčnost potrebuje zanesljivo oskrbo in cenovno ugodno energijo. Kot je zaključila, s pametnimi umestitvami HE v prostor lahko povečani potrebi po energiji zadostimo sami, sploh zato, ker imamo doma 90 odstotkov znanja gradnje tovrstnih objektov. Potrebno se je vprašati, kaj želimo in najti odgovor, ki bo zadostil tako okoljskemu elementu kot gospodarstvu in celotni družbi.

Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je poudaril, da se mu zdi ključno, da se celotna slovenska družba zaveda, da živimo v popolnoma drugačnem prostoru in času in, da bodo odločitve, ki jih sprejemamo danes, tlakovale naš način življenja v prihodnosti. Danes žanjemo dobre rezultate, ki so posledica dobrega dela energetske stroke v preteklosti. EU in Slovenija sta že sprejeli odločitev, da bosta leta 2050 živeli v brezogljični družbi. Razogljičenje je torej dejstvo, najti moramo le pravo pot, kako priti do tega. Slovenija si je v preteklosti zastavila zelo ambiciozne cilje oziroma nadpovprečno visoke cilje deleža OVE v bruto končni rabi energije in najprimernejši čas, da si zastavimo vprašanje, kako ambiciozni bomo do leta 2030, je ravno sedaj. Ob tem moramo upoštevati veliko okoliščin, sicer si bomo postavili preveč ambiciozen cilj, ki ga ne bomo mogli doseči. Trenutno si na ministrstvu prizadevajo, da bi se čim bolj približali 25-odstotnemu cilju za leto 2020. Ali ga bomo dosegli, pa je odvisno od več dejavnikov. Med drugim ne zmoremo doseči niti soglasja, da bi umestili v prostor 61 vetrnih elektrarn, za katere je že rezerviran denar. Zato potrebujemo miselni preboj, sicer bomo morali na drugih področjih izpeljati korenitejše spremembe.

Kot je poudaril, je bila hidroenergija vedno ključni del slovenske energetike. Slovenija je vodnata država in staviti na katero koli drugo vrsto proizvodnje električne energije v prihodnosti, bi zagotovo pomenilo odmik od optimalnega in ambicioznega cilja. Kot je zaključil, je želja ministrstva, da smo pri zastavljanju cilja do leta 2030 ambiciozni, v skladu z našimi pričakovanji in našimi zmožnostmi, da je cilj realno dosegljiv ter, da smo zelo blizu optimalne točke za državljane, gospodarstvo in trende, ki se bodo dogajali.

Sava naj ne teče v prazno

Po besedah direktorja družbe HESS Bogdana Barbiča imajo reka Sava in načrtovani večnamenski objekti pri energetskem prehodu pomembno vlogo, saj poleg zelene električne energije zagotavljajo poplavno varnost, razvoj gospodarstva, kmetijstva, namakanje, zaščito podtalnice, ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter razvoj turizma. Da je temu res tako, dokazujejo do zdaj zgrajene HE na Savi. Ko pa bo zgrajena celotna veriga od obstoječe HE Moste do HE Mokrice, bomo dosegli največje tehnične, ekonomske in narodno gospodarske cilje ter v slovenskem elektroenergetskem sistemu za več desetletij dobili vir čiste energije s številnimi sinergijskimi učinki na gospodarstvo in okolje. Pozitivne učinke je predstavil na primerih HE na spodnji Savi, kjer se je ob gradnji uredila tudi protipoplavna zaščita v Sevnici in Krškem, medtem ko bo v Brežicah ta dokončno urejena s postavitvijo hidroelektrarne Mokrice. Kot je še dejal, so voda, hrana in energija tri ključne komponente, ki so potrebne za dolgoročno preživetje naroda. HE omogočajo razvoj vseh treh komponent: proizvajajo električno energijo, zadržujejo velike količine nadzemne in podzemne vode, ki se jo da koristno uporabiti, in omogočajo zanesljivo proizvodnjo hrane, ki je neodvisna od podnebnih sprememb.

Kot so ob zaključku posveta poudarili zbrani, je stanje pri izgradnji HE v Sloveniji skrb zbujajoče. Postopki umeščanja v prostor so za vsak nov objekt daljši, ciljev glede deleža OVE do leta 2020 ne bomo dosegli in, če bomo tako nadaljevali, so tudi cilji do leta 2030 ogroženi. Izgradnja HE na Savi od HE Moste do hrvaške meje so večnamenski projekt, ki ga iz finančnih in tehničnih razlogov gradimo po fazah, predstavlja pa celoto, kar se tiče zagotavljanja poplavne varnosti, kmetijstva, namakanja in energetike. Slovenija mora v čim krajšem možnem času sprejeti strateški razvojni dokument energetike z jasno opredeljenimi in predvidenimi hidroenergetskimi objekti. Javnosti je treba jasneje izpostaviti njihov pozitivni okoljski vpliv, saj so HE z vidika pridobivanja električne energije objekti, ki ne proizvajajo odpadkov, ne povzročajo onesnaževanja zraka in pozitivno prispevajo k zmanjšanju emisij. Večnamenski objekti na rekah so v svetu in pri nas že preizkušene tehnologije. V Sloveniji domača stroka in izvajalci lahko zagotovijo 90 odstotkov vseh del in storitev. V postopkih umeščanja večnamenskih energetskih objektov v prostor je zato treba upoštevati tudi njihove pozitivne vplive na okolje in gospodarstvo. Slovensko javnost in odločevalce je treba celovito in argumentirano informirati o posledicah neizgradnje obnovljivih virov energije za zagotavljanje zanesljive in cenovno ugodne oskrbe z električno energijo. In ne nazadnje je jasno treba povedati, kakšne bodo zato posledice za gospodarstvo in za vse nas.