Energetika

Hidroenergija ključen del obnovljivih virov energije

V letu 2018 so hidroelektrarne proizvedle kar 36,6 odstotka vse električne energije iz obnovljivih virov v EU.
Hidroenergija ključen del obnovljivih virov energije
Eurelectric je pred kratkim v sodelovanju z družbo VGB Powertech objavil podrobnejše poročilo o vlogi hidroenergije pri pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov v EU 27, iz katerega izhaja, da imajo te še vedno ključno vlogo pri zagotavljanju električne energije iz obnovljivih virov. Tako zadnji podatki kažejo, da so hidroelektrarne konec leta 2018 v EU 27 prispevale kar 36,6 odstotka vse proizvedene električne energije iz OVE ali konkretneje 344 TWh. Tem se sicer hitro približujejo vetrne elektrarne, ki so imele s proizvedenimi 320 TWh 34-odstotni delež, medtem ko drugi obnovljivi proizvodni viri za njima še precej zaostajajo. Tako je bil konec leta 2018 delež sončnih elektrarn »le« 12.3-odstoten (114 TWh), biogoriv 8,1-odstoten (75 TWh) in vseh drugih obnovljivih virov 9,2-odstoten (86 TWh). Kot poudarjajo v Eurelectricu, tako hidroelektrarne še naprej ostajajo pomemben element v procesu dekarbonizacije družbe in za doseganje sprejetih podnebnih ciljev, pri čemer se je proizvodnja hidroelektrarn v letu 2018 v primerjavi z letom prej povečala kar za 11 odstotkov. Če k proizvodnji klasičnih hidroelektrarn dodamo še proizvodnjo iz črpalnih elektrarn, pa je njihov delež še pomembnejši, saj je bilo leta 2018 v črpalnih elektrarnah v EU 27 proizvedenih dodatnih 26 TWh električne energije. 
Med 32 v analizo zajetimi državami ima sicer največ instaliranih zmogljivosti v hidroelektrarnah Norveška, in sicer kar 31.120 MW, sledi ji Turčija z 28.291 MW, na tretjem mestu pa je Francija z 18.856 MW. Med državami z instaliranimi več kot 10.000 MW v hidroelektrarnah so še Švedska (16.332 MW, Španija (14.053 MW) in Italija (15.182 MW), medtem ko je Slovenija z 1.163 MW instaliranih zmogljivosti nekje v spodnji tretjini.
Zanimiva je tudi lestvica držav z največ instaliranih zmogljivosti v črpalnih elektrarnah, na kateri je na prvem mestu Italija z 7.317 MW, sledijo pa ji Francija (6.936 MW), Nemčija (6.484 MW), Španija (6.027 MW) in Avstrija (5.925 MW). Tudi na tej lestvici se Slovenija z instalirano močjo 180 MW v naši edini črpalni hidroelektrarni Avče nahaja v spodnji tretjini evropskih držav.
Kot še poudarjajo v Eurelectricu naj bi se vloga hidroelektrarn tako pretočnih, akumulacijskih kot črpalnih v prihodnje še okrepila, predvsem zaradi njihove zmožnosti hitrega prilagajanja nihanju povpraševanja in shranjevanja presežkov energije, s čimer naj bi postale pomemben podporni steber vetrnim in sončnim elektrarnam.
Brane Janjič
O avtorju