Slovenija je v širši regiji ena redkih držav, ki ima še dovolj znanja in tudi lastnih proizvodnih zmogljivosti za postavitev hidroelektrarn.
Slovenija ima na področju gradnje HE bogato tradicijo in tudi veliko znanj, ki so se akumulirala v tem obdobju. Lahko celo rečemo, da je slovensko znanje s tega področja navzoče po vsem svetu, saj sem tudi sam, pravi mag. Vekoslav Korošec, ko sem bil še projektant na IBE in direktor sektorja tujega trga, sodeloval pri projektih gradnje hidroelektrarn v južni Ameriki, v Kostariki in Kanadi. Že samo dejstvo, da je ena najbolj razvitih držav na svetu in z največjim hidropotencialom, kot je Kanada, za gradnjo na svojih tleh angažirala slovenske projektante in slovenske dobavitelje, kaže na izjemno visoko usposobljenost slovenskih strokovnjakov na tem področju. Gre za z leti in številnimi kakovostno izpeljanimi projekti pridobljen mednarodni ugled, poudarja mag. Vekoslav Korošec, ki ga vsekakor ne gre zapraviti.
HE so predvsem priložnost za zagon domače industrije
Za oživitev slovenskega gospodarstva, pravi mag. Vekoslav Korošec, nujno rabimo investicije, in priložnosti zanje je na področju izrabe vodne energije še dovolj. Na področju izgradnje HE imamo namreč še vedno zelo velik neizrabljen hidropotencial in seveda s tem tudi možnosti za zagon novega investicijskega cikla, saj je denimo samo dokončanje spodnje Save in zgraditev elektrarn na srednji Savi ovrednoteno na okrog milijardo in pol evrov. Pri uresničitvi tega projekta pa kljub trenutni gospodarski in finančni krizi ni ključen problem zbiranje potrebnega denarja, ampak so to predvsem dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in pomanjkanje nekaterih odločitev, ki bi pripeljale do nujno potrebnih premikov. Tako že nekaj časa mencamo s podelitvijo koncesije za srednjo Savo, kar onemogoča nadaljevanje del pri zbiranju vse potrebne dokumentacije za pridobitev državnega prostorskega načrta in izvedbo drugih pripravljalnih del. Ravno uspešno izpeljana ta faza posameznih projektov pa je dejansko tista, ki nam omogoča dostop do evropskih sredstev, ki so za te namene na voljo v okviru nove finančne perspektive 2014 do 2020. Glede na izkušnje drugih držav, bi lahko namreč za velik del infrastrukturnih projektov pri hidroelektrarnah – za ureditev nabrežin, zaščito podtalnice in postavitev ribjih stez, uspešno izrabili evropska sredstva. Če denimo pogledamo le v sosednjo Avstrijo, bomo ugotovili, da polovico projektnih investicijskih sredstev za izgradnjo ribjih stez na Muri in Donavi v 50 odstotkih sofinancira EU.
Precej dodatnih težav smo si nakopali tudi z zadnjo širitvijo območij Nature 2000, pri čemer, pravi Mag. Vekoslav Korošec, na Gospodarski zbornici menimo, da širitev ne temelji na strokovno dovolj argumentiranih zahtevah in da smo precej pretiravali, saj smo država z največjim deležem zaščitenega ozemlja v EU.
Kljub temu pa menimo, da se vendarle da energetske objekte graditi tudi na območjih, ki jih pokriva Natura. Prvi pogoj za to pa je, da morajo tako načrtovalci energetskih objektov kot naravovarstveniki poiskati skupne točke in najti rešitve, ki so sprejemljive za obe stani. Na žalost je dosedanja praksa potekala v drugo smer in dejansko ni bilo konstruktivnega dialoga med energetsko stroko in okoljevarstveniki, največjo ceno tega pa so doslej plačevali Eles in distribucijska podjetja kot investitorji linijskih objektov. V zadnjem času pa so se tej problematiki pridružile še hidroelektrarne.
Naš nacionalni interes je, da vsi skupaj poiščemo sprejemljive rešitve, pri čemer ne bi smeli pozabiti, da izgradnja energetskih objektov, poleg ohranjanja kakovostne, zanesljive in cenovno optimalne oskrbe, prinaša tudi delovna mesta, višjo dodano vrednost in pomembno prispeva k rasti gospodarstva oziroma, da ima tudi prek koncesijskih dajatev, plačila davkov in širših narodnogospodarskih koristi, kot so zaščita pred poplavami, ohranitev podtalnice, možnosti namakanja, razvoj turizma, pridobivanja referenc domačih podjetij, več sinergijskih učinkov.
Brane Janjić
Celoten pogovor z mag. Vekoslavom Korošcem boste lahko prebrali v avgustovski številki revije Naš stik.