Iz hidroelektrarn je bilo v prvih treh mesecih v prenosno omrežje oddano le 657,9 milijona kilovatnih ur oziroma zgolj 70 odstotkov lanskih količin.
Letošnje hidrološke razmere niso najbolj pogodu odgovornim za proizvodnjo v hidroelektrarnah, saj ta v prvih nekaj mesecih precej zaostaja za lanskimi rezultati. Konkretneje, iz elektrarn na Dravi, Savi in Soči smo od začetka januarja do konca marca uspeli pridobiti zgolj 657,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za skoraj tretjino manj kot v enakem času lani.
Manjkajočo hidroproizvodnjo sta uspešno pokrili nuklearna elektrarna Krško, ki je v omenjenem obdobju v omrežje prispevala milijardo 471,8 milijona kilovatnih ur električne energije, ter termoelektrarna Šoštanj, ki je k skupnemu izkupičku prispevala milijardo 193,8 milijona kilovatnih ur. Ob tem ne gre pozabiti tudi na pomemben delež termoelektrarne toplarne Ljubljana, ki je poleg zagotavljanja toplotne energije za potrebe prestolnice in širše okolice, v prvih treh letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddala 138,2 milijona kilovatnih ur električne energije.
Celotna domača proizvodnja je tako v prvem trimesečju znašala 3 milijarde 467,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo skoraj identično lanskim količinam oziroma za 1,5 milijona kilovatnih ur več kot v enakem lanskem obdobju. Dejansko doseženi rezultati pa so bili predvsem po zaslugi povečane proizvodnje v blokih 4 in 6 v Šoštanju tudi za 2,6 odstotka nad prvotnimi bilančnimi pričakovanji.