To je v pogovoru za portal Euractiv povedal direktor hrvaškega sklada za razgradnjo nuklearke Josip Lebenger. Po njegovih besedah gre za nizkoradiaktivni material iz krške nuklearke, med katerim so predvsem delovne obleke, orodja in podobno. Prevzemniki naj bi omenjene odpadke podrobneje analizirali in jih hranili vse do izgradnje predvidenega odlagališča srednje in nizkoradioaktivnih odpadkov na območju nekdanjega vojaškega skladišča v Čerkezovcu na meji z Bosno in Hercegovino. Josip Lebenrger je še povedal, da je bil lani na sestanku meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe glede NEK na Reki sprejet dogovor in akcijski načrt, ki predvideva, da mora hrvaški sklad za razgradnjo v prvem koraku poskrbeti za 20 odstotkov oziroma 200 kubičnih metrov svojih odpadkov iz NEK, in sicer že do konca tega oziroma najpozneje v začetku prihodnjega leta. Ker pa še, ne ena ne druga država še nimata zgrajenega odlagališča za srednje in ntzkoradiokatiovne odpadke, dogovor omogoča tudi začasni izvoz tega deleža v tretje države, a najdlje za pet let. Pri tem je bila podana ocena, da naj bi skladišče Hrvaška zgradila v roku naslednjih treh let, podoben datum pa je postavljen tudi za slovensko odlagališče v Vrbini.
V načrtovanem skladišču srednje in nizkoradioaktivnih odpadkov v Čerkezovcu naj bi bilo sicer prostora le za delež hrvaških odpadkov, ki bodo nastali do konca tega leta, za preostanek odpadkov, ki bodo nastali v nadaljevanju obratovanja, in tudi odpadke, ki bodo nastali ob razgradnji NEK, pa bodo še morali poiskati rešitev oziroma lokacijo za izgradnjo trajnega odlagališča. Lebenger je še povedal, da znaša ocenjena vsota za razgradnjo in skladiščenje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki bi ju morali v svojih namenskih skladih zbrati obe državi, skupno nekaj več kot dve milijardi evrov, pri čemer naj bi ocena stroškov za izgradnjo odlagališča v Čerkezovcu in obratovalne stroške odlagališča do leta 2058, znašala dobrih 200 milijonov evrov. Pretežen delež predvidenih sredstev naj bi bil sicer namenjen za obdelavo in ustrezno pripravo odpadkov v posebne betonske hranilnike, znaten del sredstev pa tudi za odškodnine lokalni skupnosti.