Hrvaška vlada je pripravila podroben predlog Nacionalnega programa izvedbe Strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki za obdobje do leta 2025 s pogledom do leta 2060. V njem je precejšen del vsebine namenjen tudi problematiki shranjevanja odpadkov, ki nastajajo v nuklearni elektrarni Krško, pri čemer v dokumentu med drugim navajajo, da so bila prizadevanja, da bi državi našli skupno rešitev za vprašanje izrabljenega jedrskega goriva in skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov le delno uspešna. Tako naj bi obstajal ustrezen dogovor glede izrabljenega jedrskega goriva in se skupne aktivnosti na tem področju nadaljujejo, vprašanje skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz NEK pa državi rešujeta ločeno.
Omenjeni dokument tako navaja, da naj bi na lokaciji NEK že prihodnje leto začel obratovati začasen skupen obrat za suho skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva, ki naj bi ga pozneje prestavili v trajno odlagališče na ozemlju Slovenije ali Hrvaške oziroma v primeru izgradnje skupnega odlagališča nekje v EU. Kot možno lokacijo za dolgoročnejše skladiščenje hrvaške polovice nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz NEK pa se sicer še vedno omenja kot najugodnejšo lokacijo območje Trgovske gore oziroma natančneje kraj Čerkezovac. Če bo omenjena lokacija prestala vse predhodne postopke (ta je sicer v javnosti že naletela na neodobravanje), naj bi po letu 2025 začeli na omenjenem območju iskati mikrolokacijo za postavitev trajnega odlagališča, kamor naj bi prepeljali tudi nizko in srednje radioaktivne odpadke nastale ob razgradnji NEK. Ta naj bi po zapisih v tem dokumentu potekala v letih 2043 do 2058, priprave nanjo pa naj bi se začele že leta 2039.
Do konca leta 2016 Hrvaška v skladu za razgradnjo zbrala 230 milijonov evrov
Hrvaška sredstva za potrebe razgradnje NEK, gradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva zbira nekoliko drugače kot Slovenija, in sicer mora Hrvaško elektrogospodarstvo ( družba HEP kot solastnica NEK) v poseben sklad vsako leto nakazati 14,25 milijona evrov. Sredstva se vplačujejo trimesečno, in sicer vse do prenehanja delovanja NEK oziroma dokler ne bo dosežen načrtovana vsota potrebna za financiranje izgradnje odlagališča in izrabljenega jedrskega goriva. Do konca leta 2016 naj bi se v tem skladu nabralo že 229,8 milijona evrov. Kot poudarjajo pripravljalci omenjenega gradiva, Hrvaška načrtuje, da bo vprašanje razgradnje NEK in izrabljenega jedrskega goriva reševala skupaj s Slovenijo, vprašanje skladiščenja polovice radioaktivnih odpadkov iz NEK pa samostojno – v skladu z omenjenim programom. Za slednje naj bi po preliminarnih ocenah potrebovali okrog 226 milijonov evrov, za dela povezana z razgradnjo NEK in skladiščenjem izrabljenega goriva pa še dobrih 644 milijonov evrov oziroma skupno nekaj manj kot 871 milijonov evrov.