Skupina Holding Slovenske elektrarne s konkretnimi projekti dokazuje, da okoljska politika ni le mrtva črka na papirju. Tako se lahko ob svetovnem dnevu okolja, ki ga obeležujemo 5. junija, pohvalijo s številnimi projekti, ki so skozi leta prispevali k izboljšanju kakovosti življenja in okolja.
V Premogovniku Velenje se s preprečevanjem in z odpravljanjem negativnih vplivov na okolje srečujejo že od začetka svojega delovanja. Pred leti so se aktivno vključili v program stanja voda, tal in zraka v Šaleški dolini. V industrijskem okolju doline na rekultiviranih površinah ustvarjajo zametke za izvajanje in razvoj različnih dejavnosti, tudi turističnih, zaradi česar so sanirali okolje do te mere, da so šaleška jezera čista in urejena. Aktivni so na področju reševanja problematike neprijetnih vonjav iz zračilnih jaškov, četudi te nikdar ne prekoračujejo predpisanih vrednosti, s projektoma optimizacije ravnanja z odpadki in ponovne uporabe jamskega lesa pa so vzpostavili sistem vračanja materialov nazaj v proizvodni proces ali pa so ga opredelili za druge namene uporabe. Tako so manj obremenili okolje, kot bi ga, če bi še vedno uporabne materiale opredelili kot odpadek. Vzpostavili so tudi sistem boljšega ločevanja odpadkov, s katerim se je povečal delež odpadkov, ki se lahko obdelajo. Na področju izvajanja dejavnosti premogovništva pa so za izboljšanje stanja padavinskih voda, ki iztekajo iz utrjenih površin v vodotok, pripravili in izvedli projekt pregleda vseh oljnih lovilcev in neustrezne zamenjali, nekatere pa tudi na novo vgradili.
Tudi
Termoelektrarna Šoštanj, ki je neločljivo povezana s Premogovnikom Velenje, že od konca prejšnjega stoletja posebno skrb namenja varovanju in izboljševanju okolja, v katerega je umeščena, v njem deluje in ga aktivno soustvarja. Doslej so tako že veliko vložili v različne okoljske projekte, predvsem z namenom osnovnega znižanja pred tem zelo visokih koncentracij plinov NOx, SO2 in prahu v dimnih plinih. Najpomembnejši projekti v zadnjem obdobju pa so bili nadomestitev blokov 1-4 z novim blokom 6, ki je opremljen z najsodobnejšimi čistilnimi napravami in prispeva k še dodatnemu znižanju izpustov v okolje, znižanje koncentracij NOx s 500 na 200 mg/m3 in SO2 v dimnih plinih bloka 5 s 400 na 200 mg/m3; izgradnja prestrezalnika onesnaženih voda, s čimer je TEŠ omogočil prestrezanje raznih vrst onesnaževanja vode (od onesnaževanja, ki bi bilo posledica eventualnih nesreč z nevarnimi snovmi, kot tudi onesnaževanja, ki bi bilo posledica skritih okvar na sistemih transporta pepela in žlindre); ter centrifugiranje blatne vode, s čimer je TEŠ iz sicer odpadne vode pridobil dodatne količine čiste vode za hlajenje.
V
Soških elektrarnah Nova Gorica, ki na celotnem povodju reke Soče upravljajo s kar devetindvajsetimi hidroenergetskimi objekti, že ves čas strogo upoštevajo načela trajnostnega in sonaravnega razvoja ter večnamenskosti objektov, tako da so njihove hidroelektrarne veliko več kot le proizvodni objekti - so hranilniki vode v sušnih obdobjih in zadrževalniki ob poplavah, akumulacije soških hidroelektrarn pa so zajetja za pitno vodo, ribogojnice in turistično rekreacijske površine. Ob posodabljanju elektrarn vgrajujejo tudi okolju prijaznejše tehnologije, od lani pa v SE Hubelj proizvajajo obnovljivo električno energijo tudi z izkoriščanjem sonca.
Okoljska in družbena odgovornost sta tudi dve od temeljnih vrednot družbe
Dravske elektrarne Maribor, največje proizvajalke električne energije iz obnovljivih virov v skupini HSE in Sloveniji. Med najpomembnejše okoljske projekte preteklega obdobja štejejo postavitev deponij za izvlečeno plavje na vseh osmih hidroelektrarnah na Dravi. V zadnjih petih letih so namreč iz Drave odstranili že za dobrih 18 milijonov kilogramov plavja (največ leta 2018 po katastrofalnem vetrolomu) in s tem dnevno skrbeli za primerno pretočnost ter čistost reke Drave. Na proizvodne objekte so postavili tudi lovilce oljnih hlapov, ki bi se sicer izločali v zrak, in lovilce olj, ki bi se sicer izlivala v vodo. Posebej uspešen je njihov projekt odstranjevanja sedimentov, s katerim iz reke Drave na leto odstranijo skoraj 40.000 kubičnih metrov sedimentov, z njimi pa nato oblagajo asfaltno brežino Ptujskega jezera. Tako ji dajejo naravnejši videz ter gradijo tako imenovane umetne otoke - nove habitate za rastline in rečne ptice. Razširili so tudi odvodni kanal hidroelektrarne Zlatoličje, s čimer so nastali novi zatoki, ki predstavljajo prijaznejše življenjsko okolje vodnemu in obvodnemu življu. Zgrajen nov habitat je na to območje vrnil ptice breguljke, ene najmanjših predstavnic družine lastovk, ki za gnezdenje potrebuje navpične peščene stene. DEM aktivno sodelujejo tudi z vsemi ribiškimi družinami ob Dravi, pri čemer so na HE Mariborski otok že vzpostavili tudi prehod za vodne organizme, v naslednjih letih pa naj bi ga tudi na drugih HE na Dravi.
V HSE ob tem poudarjajo, da navedeni projekti potrjujejo, da odgovornost do okolja ni nekaj, s čimer bi se v skupini HSE ukvarjali zgolj v zadnjem obdobju ter, da se zavedajo, da so v okolju le gostje, ki izkoriščajo njegove naravne vire za proizvodnjo električne energije. Zato se ves čas trudijo, da za okolje, v katerem delujejo, tudi kar najbolje skrbijo. Naša dolžnost in zaveza prihodnjim generacijam je, pravijo v HSE, da v okolje vložimo vsaj toliko, kot nam daje, in da ga ne le ohranimo, temveč poskrbimo za njegov razvoj. (bj)