Kot so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne, so hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi v letu 2022 skupaj proizvedle 2.560 GWh električne energije, kar predstavlja približno polovico proizvodnega portfelja skupine HSE ter oskrbo 571 tisoč oziroma 66 odstotkov vseh gospodinjskih odjemalcev. V HSE ob tem poudarjajo, da pri gradnji in energetski izrabi vodnega potenciala naših rek ves čas upoštevajo okoljevarstvene zahteve ter načela trajnostnega in sonaravnega razvoja, vse s ciljem učinkovitega in vsestransko koristnega zelenega prehoda Slovenije v brezogljično družbo, prilagajanja in odpornosti na podnebne spremembe ter dviga samooskrbe Slovenije z električno energijo, predvsem iz obnovljivih virov.
Proizvodnja električne energije iz vode – kot tudi drugih obnovljivih virov – bo pri zelenem prehodu Slovenije, katerega nosilec je prav skupina HSE, igrala pomembno vlogo. Dravske elektrarne Maribor upravljajo osem velikih hidroelektrarn, pet malih hidroelektrarn in šest sončnih elektrarn skupne moči več kot 600 MW in v povprečju na leto proizvedejo 2.731 GWh električne energije, kar zadošča za oskrbo približno 609 tisoč slovenskih gospodinjstev. Soške elektrarne Nova Gorica imajo v lasti 22 malih hidroelektrarn, pet velikih hidroelektrarn in črpalno hidroelektrarno ter manjšo sončno elektrarno skupne moči 338 MW, na leto pa v povprečju proizvedejo 704 GWh električne energije, kar zadošča za oskrbo približno 157 tisoč gospodinjstev. Hidroelektrarne na Spodnji Savi, v katerih je HSE 49-odstotni lastnik, pa upravljajo s 4 hidroelektrarnami skupne moči 158 MW in povprečno proizvedejo 577 GWh električne energije, kar omogoča letno oskrbo 128 tisoč gospodinjstev.
Vse verige hidroelektrarn, ki delujejo pod okriljem skupine HSE, so dober primer strateškega upravljanja z vodami v smislu sinergijskih učinkov proizvodnje »zelene« električne energije na eni strani ter odgovornega in vsestransko koristnega ravnanja z okoljem, v katerem hidroelektrarne delujejo, na drugi. »Energija vode ima v skupini HSE posebno mesto,« je ob današnjem svetovnem dnevu voda izpostavil generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj in dodal »Zavedamo se, da je voda ena najpomembnejših strateških dobrin, zato pri gradnji in energetski izrabi vodnega potenciala naših rek ves čas upoštevamo okoljevarstvene zahteve in načela trajnostnega razvoja, ob hkratnem zagotavljanju poplavne varnosti in primernega življenjskega prostora za vodne organizme«.
Družbe skupine HSE, ki upravljajo hidroelektrarne na slovenskih rekah, redno vzdržujejo zgrajeno energetsko infrastrukturo, tako elektrarne kot brežine rek in kanalov, s čimer zagotavljajo tudi poplavno varnost bližnjih bivalnih, kmetijskih in ostalih zemljišč. Urejene in vzdrževane brežine v sodelovanju z občinami dobivajo dodatne funkcionalnosti v obliki kolesarskih in sprehajalnih poti, ob gradnji hidroelektrarn pa se upošteva tudi uporaba okolja v turistične, ribiške in rekreativne namene, ob hkratni skrbi za rečni in obrečni živelj. V okviru izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi so bili tako urejeni prehodi za vodne organizme, otoki za ptice, habitat za želvo sklednico, mokrišča, vodni habitati, peščene stene za gnezdenje vodomca in podobno. Dober primer sobivanja hidroelektrarne in življenja na rekah, v njih in ob njih, so tudi sonaravni otoki na Ptujskem jezeru, narejeni v okviru projekta LIFE Drava in namenjeni gnezdenju in bivanju številnih vrst ptic, ki stalno ali občasno živijo na oziroma ob jezeru. Kot zanimivost velja omeniti še, da imajo prebivalci širšega območja Tolmina in Mosta na Soči zagotovljeno pitno vodo iz male hidroelektrarne Zadlaščica, ki je sočasno tudi lep primer umeščanja gospodarskega objekta v občutljiv naravni prostor Triglavskega narodnega parka.
V HSE načrtujejo dodatno izrabo energije naših rek
Skupina HSE ima na področju pridobivanja električne energije iz slovenskih rek velike načrte. Eden najpomembnejših je začetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi: te bodo, ko bodo vse zgrajene, proizvedle dodatnih 1.105 GWh električne energije, kar bo zadoščalo za oskrbo 246 tisoč gospodinjstev. Zanimive in pomembne pa so tudi priložnosti, ki se kažejo v sočasnem izkoriščanju več vrst energetskih potencialov. Ob hidroelektrarni Brežice na spodnji Savi je tako že zgrajena prva hibridna elektrarna v Sloveniji, ki proizvaja obnovljivo električno energijo iz vode in sonca, hkrati pa pretočna akumulacija omogoča shranjevanje viškov električne energije in deluje kot baterija. Na brežinah hidroelektrarne Zlatoličje pa so Dravske elektrarne Maribor postavile 2,5 MW sončno elektrarno, pri čemer naj bi se ji kmalu pridružile še nove: načrtovani potencial sončnih elektrarn na brežinah HE Formin in HE Zlatoličje je kar 30 MW.
»Ena naših glavnih nalog je pospešeno vlaganje v obnovljive vire in s tem povečevanje deleža okolju prijazne električne energije, hkrati pa zmanjševanje uvozne odvisnosti,« pravi dr. Štokelj in poudarja, da se skupina HSE uspešno pripravlja na vlogo enega od glavnih nosilcev zelenega prehoda slovenske energetike, temu cilju pa so prilagojeni tudi prav vsi njihovi razvojni načrti. (bj)