Skupina HSE in njene proizvodne družbe so ključni igralec ne le pri pridobivanju električne energije iz vode, temveč na celotnem področju obnovljivih virov energije v Sloveniji. Tako imajo tudi v prihodnje načrtovanih vrsto projektov, ki naj bi še okrepili njihovo vlogo pri zagotavljanju želenega deleža obnovljivih virov in izrabili tudi razpoložljive hidrološke vire. Kot pravijo v HSE, je naša država izjemno bogata z vodnimi viri in se ponaša z več kot 25.000 kilometri vodotokov, ki zagotavljajo visoko vodnatost in stabilen vodni režim skozi vse leto. To pa je ključno za izkoriščanje vodnega vira kot obnovljivega vira energije, ki velja za eno najbolj trajnostnih oblik pridobivanja električne energije, in to iz hidroelektrarn, ki ne povzročajo emisij toplogrednih plinov. Hidroelektrarne skupine HSE so zasnovane in delujejo v skladu z najnovejšimi okoljskimi standardi ter po načelu večnamenskosti, kar pomeni minimalni vpliv na ekosisteme in okolje ob hkratnih pozitivnih vplivih na upravljanje vodotokov in poplavno varnost.
Trenutno največji slovenski energetski projekt na področju pridobivanja električne energije iz vode, ki poteka pod okriljem HSE, je gradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Za prvi segment (Suhadol, Trbovlje in Renke) že poteka umeščanje v prostor in je trenutno v fazi dopolnjevanja mnenj na izdelano študijo variant, uredbo o najustreznejši varianti in okoljskega poročila. Prve tri hidroelektrarne na srednji Savi bodo imele predvideno skupno inštalirano moč 101 MW, ocenjena letna proizvodnja pa bo 403 GWh, kar zadostuje za oskrbo 100.000 povprečnih gospodinjstev. S tem naj bi HSE tudi pomembno prispeval k načrtovanemu razvoju velikih hidroelektrarn oziroma smernicam iz NEPN, ki predvideva povečanje inštalirane moči velikih HE za 143 MW do leta 2040.
V HSE ob tem poudarjajo, da se s povečanjem deleža obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije veča tudi volatilnost proizvodnje električne energije, zaradi česar narašča tudi potreba po storitvah izravnave, kar s pridom izkoriščajo črpalne hidroelektrarne, ki zagotavljajo ustrezno fleksibilnost. Projekt črpalne HE Kozjak, ki bo druga tovrstna elektrarna v skupini HSE in Sloveniji nasploh, je v fazi izvajanja strokovnih podlag za presojo vplivov na okolje in izvajanja tehničnih podlag, vse v okviru postopka pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Črpalna HE Kozjak je strateškega pomena in je kot takšna uvrščena v strateške dokumente tako Dravskih elektrarn, skupine HSE kot tudi ELES-a in NEPN-a. V HSE si sicer prizadevajo da bi poleg te in črpalne HE Avče, ki že obratuje, v prostor umestili še kakšno dodatno črpalno hidroelektrarno, saj pričakujejo, da bo potreba po tovrstnih proizvodnih objektih v prihodnje še naraščala.
Med projekti, povezanimi z obratovanjem hidroelektrarn, velja omeniti še načrtovano obnovo in nadgradnjo hidroelektrarne Formin, ki bo omogočila nadaljnje obratovanje elektrarne, hkrati pa njeno moč povečala za dodatnih 14,6 MW oziroma dodatnih 40 GWh proizvedene električne energije na leto, kar je enako, kot če bi zgradili 40 MW fotovoltaično elektrarno. Podobno tudi Soške elektrarne Nova Gorica pripravljajo dokumentacijo in vodijo postopke za obnovo in nadgradnjo hidroelektrarne Solkan, pri čemer v Skupini HSE ob vseh obnovah skušajo poleg podaljšanja življenjske izboljšati tudi energetsko učinkovitost proizvodnih objektov. Z vgradnjo sodobnejših in naprednejših tehnologij pa se zmanjšujejo tudi negativni vplivi na okolje ter večajo izkoristki naprav in postrojev.
HSE načrtuje še vrsto drugih projektov za proizvodnjo iz OVE
V HSE poudarjajo, da se številne priložnosti za proizvodnjo obnovljive energije kažejo tudi v sočasnem izkoriščanju vodnih in obvodnih površin. Tako na brežinah HE Zlatoličje že deluje 2,5 MW sončna elektrarna, načrtovani potencial sončnih elektrarn na brežinah HE Formin in HE Zlatoličje pa je kar 30 MW. Na lokaciji zgornje akumulacije črpalne hidroelektrarne Avče na Kanalskem Vrhu bo družba SENG postavila sončno elektrarno moči 8,2 MW. Na gladini Družmirskega jezera v Velenju pa načrtujejo postavitev prve plavajoče fotovoltaične elektrarne v Sloveniji. V HSE ob tem še izpostavljajo, da skušajo pri vseh tovrstnih projektih zagotoviti tudi njihovo večnamenskost ter upoštevajo vse okoljevarstvene zahteve in načela trajnostnega razvoja.