Hidroelektrarne skupine HSE že zdaj proizvedejo 70 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.
Svetovni dan voda, ki ga praznujemo 22. marca, je pomemben tudi za skupino HSE, saj so hidroelektrarne, ki delujejo v okviru HSE, največji slovenski proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov. Tako so denimo lani k pokrivanju potreb po električni energiji prispevale dobrih 3.849 GWh oziroma kar tri četrtine vse proizvedene električne energije iz obnovljivih virov (ta je sicer znašala 5.487 GWh).
Kot je ob predstavitvi prihodnjih načrtov skupine izpostavil generalni direktor HSE Gorazd Skubin, so tudi vse njihove nove načrtovane investicije usmerjene v povečevanje deleža obnovljivih virov, s čimer naj bi omogočili tudi postopno opuščanje premogovnih tehnologij. V skupini HSE, je poudaril Gorazd Skubin, si že od ustanovitve dalje prizadevamo električno energijo proizvajati z minimalnimi vplivi na okolje, spoštovati zakonske norme in določila ter uvajati najboljše tehnologije, ki zagotavljajo čim manjše vplive na okolje.
Možnosti in priložnosti za razvoj in izkoriščanje hidroenergetskega potenciala slovenskih rek je še veliko, saj je trenutno izrabljenega le 5.223 GWh/leto oziroma 57 odstotkov tehnično razpoložljivega potenciala, pri čemer pa drži, je dodal Skubin, da so bile vse ekonomsko najugodnejše lokacije v preteklosti že izrabljene in so nove investicije povezane z višjimi stroški. Kljub temu ima HSE na seznamu potencialnih projektov, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno tri milijarde evrov, še vrsto zanimivih lokacij, ki bi jih kazalo izrabiti. Pri tem gre za dokončanje verige elektrarn na spodnji Savi, zgraditev elektrarn na srednji Savi in Muri, postavitev ČHE Kozjak in izrabo manjših vodotokov na porečju Drave in Soče, pa tudi postavitev večjih vetrnih elektrarn in soproizvodnih objektov.
Modeli financiranja za te projekte naj bi bili poleg že znanih, uporabljenih na spodnji Savi, tudi iskanje strateških partnerjev, zlasti pri več sto milijonskih projektih.Poleg novih proizvodnih objektov bodo v prihodnjem obdobju v skupini HSE pomembna tudi investicijska vlaganja v zanesljivost proizvodnje ter rekonstrukcije na obstoječih hidroelektrarnah.
Ključna ovira počasno umeščanje objektov v prostor
Ob perdstavitvi prihodnjih načrtov povezanih z vlaganji v obnovljive vire energije, je bilo med drugim tudi izpostavljeno,, da ob vsem tem ne gre pozabiti, da se poleg številnih priložnosti na področju OVE v slovenski energetiki kažejo tudi ovire, ki jih v skupini HSE sicer za zdaj bolj ali manj uspešno premagujejo. Predvsem gre za zaplete pri pridobivanju koncesij za rabo vode in uskladitvi prostorskih ter drugih aktov, potrebnih za nemoteno izvajanje projektov OVE. Postopki umeščanja objektov za proizvodnjo električne energije v prostor so zahtevni in dolgotrajni, dodaten izziv pa so določila Nature 2000, katere območja zajemajo kar 36 odstotkov površine Slovenije. Kot je povedal Marjan Pintar, direktor SENG, se v Soških elektrarnah okoljske občutljivosti porečja Soče dobro zavedajo, zato so njihova razvojna usmerjena predvsem v iskanje sonaravnega razvoja in upoštevanja večnamenskosti hidroenergetskih objektov – v navezavi s preskrbo vode, ribogojništvom, rekreativnimi ali turističnimi površinami, varstvom pred poplavami in reguliranjem suše. Ob tem je znova opozoril na nesprejemljivo dolg čas od pobude do pridobitve vseh potrebnih dovoljenj tudi za manjše objekte, saj to prinaša dražitev investicij in spremembo ekonomskih parametrov.
Podobnega menja je bil tudi Stojan Nikolić, finančni direktor HSE, ki je poudaril, da so kompromisi med energetiko in okoljem odločilnega pomena za ekonomsko uspešno izvedbo naložb v obnovljive vire energije. Na eni strani, je dejal Nikolić, imamo obstoječe objekte, ki so uspešno umeščeni v prostor in so tudi najdonosnejši objekti v skupini HSE ter nam zagotavljajo potencial za financiranje novih projektov na področju obnovljivih virov energije. Na drugi strani pa trenutne razmere na trgu električne energije ne omogočajo rentabilnosti takšnih projektov, zato je nadaljnje delovanje podpornih shem obnovljivim virom v Republiki Sloveniji ključnega pomena za njihovo izvedbo.
DEM ena najuspešnejših družb skupine HSE
V Dravskih elektrarnah Maribor vsako leto proizvedejo levji delež električne energije iz OVE v skupini HSE in so hkrati tudi naš največji proizvajalec električne energije iz obnovljivega vira. Lani so tako proizvedli 2892 GWh električne energije, ustvarili 64 milijonov prihodkov ter poslovno leto sklenili z 13 milijoni evrov dobička. V okviru omenjene razvojne strategije OVE v skupini HSE trenutno izvajajo predvsem aktivnosti na področju malih HE na pritokih Drave, na področju vetrne energije na obronkih Kozjaka ter aktivnosti za ohranitev državnega prostorskega načrta za črpalno hidroelektrarno Kozjak, kakor tudi umestitev HE na Muri v zahtevnem naravnem okolju.
Mag. Viljem Pozeb, direktor DEM, je ob tem izpostavil, da imajo za pritoke Drave 12 vodnih dovoljenj za postavitev MHE, od tega za drugo MHE na jezu Markovci tudi že gradbeno dovoljenje in da je že začet postopek umeščanja v prostor za tri vetrnice na območju Ojstrice nad Dravogradom s skupno močjo 10 MW. Poleg tega čakajo tudi na odločitev pristojnih organov glede možnosti postavitve prve elektrarne na Muri, z Avstrijci pa se dogovarjajo tudi o proučitvi možnosti in skupnemu nastopu za postavitev dodatnih elektrarn na mejnem delu reke Mure. Kot je dejal, bo projekt ČHE Kozjak postal še bolj aktualen po dograditvi načrtovane 400 kV daljnovodne povezave z Madžarsko na relaciji Cirkovce-Pince, saj tovrstne energije v osrednji Evropi močno primanjkuje.
Sicer pa po njegovih besedah Dravske elektrarne tudi sicer veliko vlagajo v skrb za okolje, pri čemer med drugim na leto iz Drave odstranijo 11 tisoč kubičnih metrov naplavin, finančno podpirajo številne akcije v lokalnem okolju, uspešni pa so bili tudi pri pridobivanju evropskih sredstev za okoljski projekt LIFE Drava. Da Drava postaja vse čistejša reka, naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da v njej znova opažajo postrvi, potočne rake in tudi bobre.
Skupina HSE kot celota na področju trajnostnega razvoja in obnovljivih virov energije tudi drugače izvaja več odmevnih informativno-izobraževalnih in promocijskih projektov. Tako so družbe skupine HSE vključene v projekt Modra energija, namenjen spodbujanju okolju prijazne rabe električne energije. Najbolj znan OVE projekt HSE je gotovo izobraževalni projekt za otroke Modri Jan (www.modri-jan.si), kjer HSE pripravlja poučne vsebine za tiskane in spletne medije v sodelovanju z vrtci, šolami in strokovnimi delavci. Razvija pa se tudi projekt Modra generacija (www.modrageneracija.si), namenjen starejšim najstnikom.