HSE tudi lani uspešno

Skupina HSE je po besedah generalnega direktorja Blaža Košoroka leto 2013 sklenila nadvse uspešno, saj so v skupini HSE kljub nizkim cenam električne energije na evropskih trgih ter zaostreni finančno-likvidnostni situaciji počrpali preostanek kredita EIB za gradnjo nadomestnega bloka 6 TEŠ in zagotavljali nemoteno nadaljevanje del na tem ključnem projektu. Še nerevidirani rezultati kažejo, da so družbe skupine HSE v letu 2013 skupaj proizvedle  8,3 TWh električne energije, s čimer so presegle plan za 2 odstotka, Poleg tega je bilo na trgu prodanih 28,8 TWh električne energije, kar je 9 odstotkov nad prvotnim planom. V obdobju januar – december 2013 je HSE, d. o. o., po nerevidiranih in nedokončnih podatkih (čakajo namreč še revidirane podatke v posameznih družbah) ustvaril 1,6 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, poslovni izid iz poslovanja je bil v višini 104 milijone evrov, čisti poslovni izid pa je ocenjen na 75 milijonov evrov. Dobro poslovanje se nadaljuje tudi v letošnjem letu, ko so družbe skupine HSE v prvem četrtletju po zaslugi izjemne hidrologije proizvedle 2,2 TWh električne energije, kar je za 28 odstotkov več od plana. Skupaj s trgovanjem pa so letos prodali že 7,1 TWh električne energije in s tem presegli prvotne načrte za 8 odstotkov. Vse našteto se pozitivno održa tudi na rezultatu poslovanja; čisti dobiček skupine HSE v prvem četrtletju pa je dosegel 26 milijonov evrov.

V Evropi smo priča sesutja trga z električno energijo

Kot je poudaril Blaž Košorok, bodo tudi v prihodnje poslovanje skupine HSE zaznamovale zaostrene razmere na trgih z električno energijo. Visoke subvencije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v Evropi so namreč privedle do strme rasti proizvodnje subvencioniranih obnovljivih virov, predvsem sončnih in vetrnih elektrarn, kar je povzročilo drastičen padec cen električne energije na praktično vseh evropskih trgih. Na podlagi šibke gospodarske rasti pa se je močno znižalo tudi povpraševanje in posledično cena emisijskih kuponov. Nizke cene električne energije, je dejal Blaž Košorok, tudi naše tekmece na evropskem trgu silijo v prilagajanje na nove razmere, zapiranje nerentabilnih elektrarn, zniževanje stroškov in odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Velikega pomena za nadaljnjo rast in razvoj skupine HSE so tudi gibanja na finančnih trgih glede pridobivanja potrebnih virov za nadaljevanje začetih naložb skupine HSE. »Naša prioriteta namreč ostaja usmerjenost v zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije. V središču pozornosti ostaja dokončanje gradnje nadomestnega bloka 6 TEŠ, v katero je aktivno vključena celotna skupina HSE, pri čemer prvo sinhronizacijo z omrežjem pričakujemo že konec tega leta« dodaja Blaž Košorok.

Ključnega pomena nadaljevanje racionalizacije in optimizacije poslovanja vseh družb

Prihodnji obstoj in delovanje skupine HSE bosta po mnenju generalnega direktorja HSE pomembno odvisna ne le od zunanjih dejavnikov, temveč tudi od učinkovitejših ukrepov znotraj skupine HSE v smislu (še) boljšega gospodarjenja na vseh področjih. To predvideva tudi Poslovni načrt družbe in skupine HSE za leto 2014 s pogledom do 2016, ki je bil sprejet na zadnji seji nadzornega sveta HSE. Pomembno je tudi, kako hitro in učinkovito bodo rešeni trenutno največji problemi. Izjemno pereče je stanje treh družb v skupini HSE, ki so praktično na robu solventnosti: Premogovnika Velenje, v katerem poteka priprava načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja, Termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Trbovlje.
»Intenzivno si prizadevamo izkopati te družbe iz težav, seveda ob hkratni skrbi za socialno varnost zaposlenih,« poudarja Blaž Košorok in dodaja: »ravno tako se bomo morali odločiti glede smotrnosti nadaljevanja nekaterih že začetih investicij.« Predvsem bo potrebno čim prej odgovoriti na vprašanje, ali in kako nadaljevati z vključenostjo v projekt gradnje HE na srednji Savi, za katerega še vedno ni podpisana koncesijska pogodba, vprašljiva pa je tudi donosnost in s tem izvedba načrtovane gradnje ČHE Kozjak in HE na Muri.
»Trenutne tržne razmere v Evropi ne omogočajo izvedbe praktično nobene investicije v proizvodne zmogljivosti (razen subvencioniranih OVE) in silijo proizvajalce v zaprtje številnih obstoječih elektrarn. Zato se v večini evropskih držav uvajajo mehanizmi za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti oziroma tako imenovani CRM mehanizmi. Po besedah Blaža Košoroka se tem mehanizmom ne bo mogla izogniti niti Slovenija, od njihove uvedbe pa bo odvisna tudi usoda navedenih projektov.

Napovedana uvedba novih tržnih mehanizmov 

Dr. Tomaž Štokelj, izvršni direktor trženja HSE, je v nadaljevanju pojasnil nekatere razloge za popolno sesutje evropskega trga z električno energijo in zavrnil vse trditve sindikata dejavnosti energetike Slovenije oziroma izsledke študije Ekonomskega inštituta pri Pravni Fakulteti, da naj bi bili razlogi za težave Holdinga v pretiranem trgovanju in neustreznih pogodbah in poudaril, da je stvarnost ravno drugačna. Tako je sektor trženja HSE je v zadnjih treh letih s trgovanjem z električno energijo, ki ni vezana na lastno proizvodnjo, ustvaril preko 40 milijonov evrov dobička iz trgovanja (samo v letu 2013 preko 16 milijonov evrov), v letošnjem letu pa uvaja še dodatno ponudbo - 7-dnevno ter 24-urno intra-day trgovanje, s čimer bo še dodatno okrepil predvsem kratkoročne trgovalne aktivnosti in povečal uspešnost poslovanja. V letu 2013 je družba nadgradila tudi strategijo prodaje v skupini HSE proizvedene električne energije in s tem v devetih mesecih od njene uveljavitve zvišala vrednost portfelja prodane lastne proizvodnje za 4,6 milijona evrov v primerjavi z linearnim modelom oziroma enakomerno prodajo.
Generalni direktor HSE Blaž Košorok je zavrnil tudi vse očitke sindikata, češ da je edini namen napovedanih varčevalnih ukrepov HSE odpuščanje in razprodaja slovenske energetike in dodal, da so v HSE že večkrat pokazali pripravljenost, da se sestanejo s predstavniki SDE in pojasnijo poslovanje ter odgovorijo na očitke. Je pa ob tem znova dodal, da se bo skupina HSE morala prilagoditi novim tržnim razmeram in uveljaviti določene spremembe na vseh področjih poslovanja. Pri tem naj stroški dela nikakor ne bi bili na prvem mestu, problem prevelikega števila zaposlenih pa naj bi reševali predvsem s tako imenovanimi mehkimi metodami oziroma upokojevanjem.
»Še enkrat pa poudarjam, da začeti ukrepi za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja v skupini HSE ne pomenijo ne centralizacije poslovnih funkcij v Ljubljani in radikalnih ukrepov na področju socialne varnosti zaposlenih. Delovna mesta v skupini HSE zaradi racionalizacije poslovanja in uvajanja prakse korporativnega upravljanja, kjer je bil prvi korak z odpravo nadzornih svetov že storjen, bi bila bistveno bolj ogrožena, če določenih varčevalnih ukrepov in doseganja sinergij v skupini ne bomo izvedli in bi skupina HSE zabredla v še večje finančne oziroma likvidnostne težave kot so te, v kakršnih je danes. Prav bi bilo, da bi se predstavniki zaposlenih tega začeli zavedati in tistim, ki jih zastopajo, začeli prenašati prava sporočila, namesto da jih nenehno zavajajo« je dejal Blaž Košorok.

Likvidnost naj bi zagotovili tudi z odprodajo določenih poslovnih deležev

Kot že rečeno, je Blaž Košorok izpostavil, da so glede na trenutne razmere na trgu, vprašljive prav vse naložbe. Potrdil je tudi, da se z GEN energijo dogovarjajo o odprodaji določenega deleža v družbi HESS, da pripravljajo napovedano finančno prestrukturiranje v Premogovniku Velenje ter, da še niso opustili pogovorov o morebitni odprodaji termoelektrarne Trbovlje ruskemu kupcu. Ta naj bi konec aprila poslal novo ponudbo, ki jo še proučujejo. Glede na to, da na poziv za dodatne ponudbe, ki so ga naslovili na nekatere evropske energetske družbe, ni bilo nobenega odziva, pa očitno omenjena ruska ponudba za zdaj ostaja edina prava možnost za rešitev negotove prihodnosti zasavske energetike.

Brane Janjić