Do leta 2035 naj bi ostali v uporabi vsi znani energetski viri, spremenili naj bi se le njihovi deleži in lokacije uporabe.
Mednarodna agencija za energijo IEA je konec minulega leta objavila obsežno posodobljeno poročilo o pričakovanem dogajanju na globalnem energetskem trgu do leta 2035, ki prinaša vrsto zanimivih ugotovitev. Tako naj bi se svetovna lakota po energiji nadaljevala tudi v naslednjih desetletjih, pri čemer naj bi se povpraševanje po energiji do leta 2035 zvišalo kar za tretjino. V omenjenem obdobju naj bi se kljub povečanem povpraševanju po energiji delež fosilnih goriv vendarle malenkostno zmanjšal, in sicer z 82 odstotkov v letu 2011 na 76 odstotkov v letu 2035, 40 odstotkov naraščajočih potreb po primarni energiji pa naj bi sicer pokrile nuklearne elektrarne in obnovljivi viri. Slednji naj bi v prihodnje predstavljali tudi polovico novih virov za proizvodnjo električne energije.
Povpraševanje po energiji naj bi še posebej naraščalo v razvijajočih se državah, ki naj bi bile tudi odgovorne za 90 odstotkov vseh dodatnih energetskih potreb, pri čemer pa naj bi se naraščajoče povpraševanje iz Kitajske po letu 2025 usmerilo k Indiji in drugim jugovzhodnim azijskim državam. Na bližnjem vzhodu pa naj bi se še zlasti povečalo povpraševanje po zemeljskem plinu in nafti.
Skladno s temi trendi naj bi se globalno spremenile tudi tradicionalne trgovinske poti, pri čemer naj bi v začetku 2020 Kitajska postala največja uvoznica nafte, Indija pa največja uvoznica premoga. S povečanjem energetske učinkovitosti in uvajanjem novih metod pridobivanja nafte in plina naj bi se na drugi strani Združene države Amerike uvrstile na seznam držav s skoraj stoodstotno energetsko samooskrbo.
Premog ostaja med poglavitni energenti, sledijo OVE
Po ocenah mednarodne agencije za energijo naj bi premog tudi v naslednjem desetletju ostal med vodilnimi energenti za pridobivanje električne energije, čeprav naj bi se njegov delež do leta 2035 s trenutnih 41 odstotkov zmanjšal na 33 odstotkov. Globalni trendi glede uporabe premoga naj bi sicer bili precej negotovi zaradi sprejemanja vse ostrejših okoljskih politik, pri čemer naj bi se po ocenah IEA njegova poraba v razvitih državah zmanjšala za četrtino, v razvijajočih, zlasti azijskih, pa zvišala za tretjino. Pripravljalci omenjenega poročila še navajajo, da naj bi se globalno za skoraj polovico povečalo tudi povpraševanje po plinu, novi viri, transportne poti in načini pridobivanja plina pa naj bi ob tem pozitivno vplivali na regionalno združevanje trgov in posredno zniževanje cen tega energenta. Do leta 2035 naj bi se na svetovni ravni občutneje povečal tudi delež obnovljivih virov pri pridobivanju energije in narasel z 21 odstotkov v letu 2011 na 31 odstotkov v letu 2035, najbolj pa naj bi proizvodnjo iz teh virov v prihodnje povečali na Kitajskem.
Globalno povpraševanje po elektriki krepko navzgor
Električna energija naj bi bila tudi v prihodnje med bolj zaželenimi oblikami energije, pri čemer naj bi se svetovno povpraševanje po njej do leta 2035 povečalo za skoraj 70 odstotkov, pri tem spet najbolj v azijskih in bližnjevzhodnih državah. Zaradi povečanega povpraševanja po električni energiji, dotrajanosti klasičnih proizvodnih objektov in povečevanja razpršenih proizvodnih virov ter teženj po združevanju energetskih trgov, pripravljalci poročila pričakujejo tudi izjemno velike investicije v svetovni energetski sektor. Tako naj bi te do leta 2035 dosegle neverjetnih 17 trilijonov dolarjev, od tega naj bi bilo 40 odstotkov namenjenih za posodobitev prenosnih in distribucijskih omrežij. Več informacij o tem poročilu dobite na www.iea.org. (bj)