Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v EU leta 2023 napovedala začetek dialogov, da bi z evropsko industrijo in socialnimi partnerji razpravljali o tem, kako okrepiti in podpreti izvajanje evropskega zelenega dogovora, kar prispeva k okrepljenemu industrijskemu pristopu. Pregled rezultatov bo prispeval k razpravi voditeljev in voditeljic EU na prihodnjem zasedanju Evropskega sveta o naslednjih korakih pri čistem prehodu Evrope.
Doslej je bilo izvedenih devet dialogov na to temo. Industrija in socialni partnerji so potrdili, da so trdno zavezani oblikovanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora. Socialni partnerji so poudarili pomen zagotavljanja socialne pravičnosti prehoda in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter potrebo po okrepljenem strukturiranem socialnem dialogu. Dialogi so se osredotočili na vodik, energijsko intenzivne industrije, čisto tehnologijo, energetsko infrastrukturo, kritične surovine, gozdno biogospodarstvo, mesta, čisto mobilnost in jeklo.
Sporočilo Evropske komisije izpostavlja več ključnih gradnikov, ki so bili opredeljeni v dialogih in ki bi lahko podprli okrepljen industrijski pristop za uresničevanje evropskega zelenega dogovora: učinkovit in poenostavljen regulativni okvir, ki bo podjetjem omogočil uresničevanje prehoda; ukrepanje glede cen energije; sodobno infrastrukturo; lažji dostop do financiranja ter močnejši enotni trg v globalno konkurenčnem okolju.
EU je vzpostavila politični in regulativni okvir, da bi dosegla cilje za leto 2030 ter da bi Evropa ostala na dobri poti k podnebni nevtralnosti in trajnostnemu gospodarstvu do leta 2050. Ta jasen regulativni okvir ustvarja stabilnost in predvidljivost za vse deležnike. Ker se pozornost zdaj preusmerja na izvajanje, bo Evropska komisija zagotovila nadaljnje smernice za podporo industriji in državam članicam pri uporabi zakonodaje EU ter bo okrepila osredotočenost na zmanjšanje bremena. Na namenski platformi bo tudi objavila sklop ključnih kazalnikov za spremljanje in merjenje napredka zelenega prehoda, konkurenčnosti gospodarstva EU in socialnega prehoda. Poleg tega bo še naprej podpirala industrijo pri tem, da zaposleni pridobijo potrebne spretnosti za prehod, ter bo še naprej sodelovala z mesti ter regionalnimi in lokalnimi organi.
Države članice bi morale v celoti izkoristiti posodobljeni pravni okvir, zlasti direktivo o energiji iz OVE, da bi zagotovile koristi čistega prehoda industriji ter državljankam in državljanom. Udeleženci dialogov so poudarili, da je zagotavljanje oskrbe z zadostno in cenovno dostopno brezogljično in nizkoogljično energijo ključni pogoj za pospešitev razogljičenja gospodarstva EU in ohranitev konkurenčnosti evropske industrije, zlasti energijsko intenzivnih industrij. Nekateri industrijski in prometni sektorji so pozvali k dodatnim inovativnim prehodnim ukrepom, ki zagotavljajo energijo po nižjih cenah, hkrati pa z dolgoročnim odjemom zagotavljajo gotovost proizvajalcem energije. Industrija je pozvala tudi k oblikovanju industrijskih grozdov, ki povezujejo največje proizvodne obrate in vozlišča z obrati za proizvodnjo brezogljične in nizkoogljične energije, obrati za proizvodnjo vodika ter obnovljivih in nizkoogljičnih goriv ali infrastrukturo za zajemanje, shranjevanje, transport in uporabo ogljika. Udeleženci dialogov so države članice pozvali, naj ponovno razmislijo o višini davkov in dajatev na energijo, vključno z električno energijo. Evropska komisija opozarja, da morajo države članice sprejeti ukrepe za odpravo subvencij za fosilna goriva v skladu z nedavnimi sklepi konference pogodbenic in predlogom Evropske komisije za pregled direktive o obdavčitvi energije.
Potrebno je tesnejše usklajevanje med Evropsko komisijo, državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi, omrežnimi operaterji, industrijskimi akterji, regulatorji in finančnimi institucijami pri razvoju infrastrukture za prehod na čisto energijo. Evropska komisija bo prilagodila obstoječe formate, da bi zagotovila platformo za redno in neposredno sodelovanje z vsemi ključnimi akterji s poudarkom na konkretnih infrastrukturnih projektih. Zahteve glede odpornosti, ki se uporabljajo za javna naročila in dražbe, bodo pripomogle k ustvarjanju povpraševanja po v EU izdelani opremi in komponentah, ki izpolnjujejo visoke standarde, določene za uporabo pri razvoju infrastrukture. Evropska komisija bo razmislila o podpori industriji pri razvoju standardizacije povpraševanja za kable, cevovode in tehnologije, potrebne za razvoj energetskega omrežja.
Zasebne naložbe še niso bile dovolj mobilizirane, vendar bo imel zasebni sektor še naprej vodilno vlogo pri zagotavljanju naložb v čisti prehod. Udeleženci dialogov so tudi poudarili, da je treba znižati stroške zbiranja kapitala, diverzificirati možnosti financiranja za podjetja, predlagati nova inovativna finančna orodja in olajšati čezmejne naložbe. Za zagotavljanje kakovostnejših naložb je potreben trden proračun EU, v zvezi s tem pa Evropska komisija poziva k hitremu napredku tako pri vprašanju inovativnih načinov uporabe javnih sredstev za privabljanje zasebnih naložb kot tudi pri predlaganih lastnih sredstvih iz naslova sistema trgovanja z emisijami. Na splošno obstaja nujna potreba po večjem usklajevanju financiranja na ravni EU, da bi ustvarili ekonomije obsega, izboljšali učinkovito razporejanje virov in izkoristili enotni trg. Evropske institucije bi morale okrepiti svoje sodelovanje z institucionalnimi akterji, da bi mobilizirale zasebna sredstva, Evropska komisija pa bi morala okrepiti politično sodelovanje in dialog z EIB, EBRD, mednarodnimi finančnimi institucijami in zasebnimi bankami. Uporaba dodatnih prihodkov iz sistema EU za trgovanje z emisijami, platforme za strateške tehnologije za Evropo in shem dražb kot storitev tako kot v okviru evropske vodikove banke so primeri obetavnih orodij financiranja, vzpostavljenih za prehod. Udeleženci dialoga so opozorili na pomembno neskladje med znatnimi vnaprejšnjimi stroški naložb v razvoj infrastrukture in razpoložljivimi sredstvi.
Enotni trg je največja prednost EU, saj zagotavlja obseg in spodbuja visoko raven standardov tudi zunaj Evrope. Evropska komisija bo na podlagi pozitivnega rezultata skupne nabave plina razmislila o razvoju združevanja povpraševanja in skupne nabave za druge strateške dobrine ter o organizaciji pilotnega projekta za vodik in skupne nabave kritičnih surovin. Evropska komisija in države članice bi morale v celoti izkoristiti instrumente politike proti nelojalni svetovni konkurenci, da bi zagotovile enake konkurenčne pogoje na notranjem in svetovnem trgu. Izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in širša uvedba globalnega oblikovanja cen ogljika z uporabo okrepljene diplomacije sta prav tako pomembna.
Evropska komisija bo še naprej sodelovala z industrijo in socialnimi partnerji v okviru dialogov o čistem prehodu ter je pripravljena začeti temeljito razpravo s Svetom EU in Evropskim parlamentom o ključnih dejavnikih, ki jih je treba obravnavati.