Okolje

Industrijski načrt za zeleni dogovor

V Bruslju je potekalo šesto zasedanje Industrijskega foruma, katerega osrednja točka razprave je bil Industrijski načrt za zeleni dogovor za brezemisijsko dobo.  Pomembno je razogljičenje energetskega sektorja, razvoj električnih motorjev, razvoj novih lahkih materialov in baterij.

Industrijski načrt za zeleni dogovor

Slovenijo je na forumu predstavljal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, ki je udeležence seznanil z izzivi zelenega industrijskega prehoda v Sloveniji. Med ključnimi elementi načrta je omenil naložbe v razvoj in proizvodnjo čistih tehnologij za razogljičenje energetskega sektorja, razvoj veščin, raziskave in razvoj, diverzifikacijo dobavnih verig in učinkovitost notranjega trga. Pozdravil je ciljan pristop industrijskega načrta, ki ga vidi kot način za obnovo evropskega industrijskega in inovacijskega primata. Pri tem ne gre le za odziv na ameriški Zakon o omejevanju inflacije, pač pa mora EU predvsem preseči vrzel pri vlaganju v inovacije. Povedal je, da to predstavlja spodbudo za razvoj novih industrij, nove priložnosti za ljudi in za mala in srednja podjetja, pa tudi za prenovo obstoječih industrij. Podrobneje je predstavil izzive avtomobilske industrije, ki je s prehodom na elektrifikacijo mobilnosti pred največjimi spremembami v zgodovini. To bo močno vplivalo tudi na dobavne verige v Evropi. Povedal je, da naša industrija ve, kako se bo spreminjala. Pri tem stavi na razvoj električnih motorjev, razvoj novih lahkih materialov in baterij, a bo pri tem potrebovala pomoč, da se bo lahko razvojno integrirala v prenovljene dobavne verige.

Udeleženci so razpravljali tudi o strategiji »Global Gateway«, novi evropski strategiji za spodbujanje pametnih, čistih in varnih povezav v digitalnem, energetskem in prometnem sektorju ter okrepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po svetu. EU širi ponudbo za svoje partnerje z obsežnimi naložbami v razvoj infrastrukture po vsem svetu. Ekipa Evropa, to so institucije in države članice EU, bo med letoma 2021 in 2027 mobilizirala do 300 milijard evrov naložb v digitalni razvoj, podnebje in energijo, promet, zdravje ter izobraževanje in raziskave. V zaključnem delu zasedanja pa je bila razprava osredotočena na enotni trg, ki v letu 2023 praznuje 30. obletnico. Komisija je konec januarja objavila letno poročilo o enotnem trgu za leto 2023 in pregled stanja enotnega trga za leto 2022. Pokazali so, da je potreben napredek pri krepitvi odpornosti dobavnih verig in obravnavanju strateških odvisnosti, zlasti pri kritičnih surovinah, pri obravnavi dostopa do spretnosti in talentov, ter uporabo digitalnih orodij in podatkov pri upravljanju enotnega trga.

 

Mare Bačnar
O avtorju